c S
Leto 2016: Nujne bodo rešitve za soočanje s staranjem prebivalstva 04.01.2016 07:38 Ljubljana, 01. januarja (STA) - Staranje prebivalstva prinaša številne izzive, ki se jih bo morala vlada lotiti z vso resnostjo. Prvi mesec v novem letu je po napovedih pričakovati belo knjigo o pokojninskem področju, ki bo osnova za razpravo o možnih rešitvah v prihodnje. Prav tako januarja naj bi bilo več znanega o tem, kakšen bo težko pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi.

Med prebivalstvom Slovenije je starejših od 65 let približno 17,5 odstotka, do leta 2080 pa naj bi se ta delež povečal na dobrih 28 odstotkov. Delež starejših od 80 let je nekaj pod petimi odstotki, do leta 2080 pa naj bi se približal 12 odstotkom.

Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, je približno 612.000. Samo starostnih upokojencev je približno 434.400.

Bela knjiga bo nakazala možne rešitve za vzdržnost pokojninskega sistema po letu 2020

Bela knjiga o pokojninskem področju, ki jo pripravlja posebna delovna skupina, bo predvidoma pripravljena v januarju, so za STA napovedali na ministrstvu za delo. Dokument, ki so ga sicer napovedovali do konca leta 2015, bo podal analizo zadnje pokojninske reforme z začetkom veljavnosti v letu 2013, ki bo učinkovala do leta 2020. Nakazal bo tudi možne rešitve za dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema po letu 2020.

Pomenil bo osnovo za nadaljnjo razpravo o vprašanjih s pokojninskega področja tako s socialnimi partnerji kot širšo javnostjo.

S pokojninskim sistemom je povezano tudi vprašanje demografskega rezervnega sklada. Kapitalska družba bi se morala v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu preoblikovati v sklad že do konca leta 2015. Ministrstvo za finance načrtuje, da bi predlog zakona pripravilo in posredovalo v koalicijsko usklajevanje v januarju, so napovedali za STA.

Sklad bo med ukrepi, s katerim bo država podprla svoj pokojninski sistem v času naraščajočih potreb zaradi upokojevanja baby-boom generacije, rojene v 50. letih minulega stoletja.

Več o virih za financiranje dolgotrajne oskrbe bo znanega v januarju

Viri za financiranje dolgotrajne oskrbe še niso znani, je za STA dejal Davor Dominkuš z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Priprava zakona po njegovih besedah sicer poteka v sodelovanju z ministrstvom za zdravje. Glede na to bo mogoče več o virih za dolgotrajno oskrbo povedati po tem, ko bo januarja na Brdu pri Kranju podana analiza slovenskega zdravstva.

"Takrat naj bi se pogovarjali tudi o nadaljnjem financiranju dolgotrajne oskrbe," je napovedal.

Spomnil je tudi, da še vedno ni znano, kdaj se bo nadaljevala skupna seja parlamentarnih odborov za delo in za zdravje na to temo. Obravnavo so na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije začeli v začetku novembra, a so jo zaradi nezadovoljstva poslancev z gradivom prestavili na eno od prihodnjih sej.

Dolgotrajna oskrba in osebna asistenca v veljavnem sistemu socialne zaščite nista samostojno področje, pravice do storitev in denarnih prejemkov za odvisne od tuje pomoči pa so opredeljene v različnih zakonih.

Potencialni prejemniki morajo iskati pomoč v različnih ustanovah, raven pomoči za posameznika pa ni vedno usklajena z njegovimi dejanskimi potrebami, opozarjajo na ministrstvu za delo.

Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo se bodo v Sloveniji povečali bolj od povprečja EU

Dolgoročne projekcije Evropske komisije kažejo, da se bodo javni izdatki za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji povečali bolj kot v povprečju EU. Do leta 2020 naj bi se povečali za 0,3 odstotne točke bruto domačega proizvoda (BDP).

Slovenija je leta 2013 za dolgotrajno oskrbo namenila 471 milijonov evrov ali 1,31 odstotka BDP, kar pa je manj kot prej, kažejo v sredo objavljeni podatki državnega statističnega urada. Glavni vir financiranja so predstavljali javni viri. Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe so bili dvakrat višji od izdatkov za socialni del.

Prejemnikov dolgotrajne oskrbe je bilo leta 2013 približno 60.300, kar je bilo skoraj 1200 več kot leto prej.