c S
Kako dolgo naj še čakajo sodniški volonterski pripravniki? 21.09.2015 11:02 Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je prinesel številne novosti, med njimi tudi glede povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano volonterskega pripravništva.

124. člen ZDR-1 namreč določa, da če se pripravništvo v skladu s posebnim zakonom lahko opravlja, ne da bi delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi (volontersko pripravništvo), se za pripravnika uporabljajo določbe tega zakona o trajanju in izvajanju pripravništva, omejenosti delovnega časa, odmorih in počitkih, povračilu stroškov v zvezi z delom, odškodninski odgovornosti ter zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s posebnim zakonom. S sprejetjem tega člena so pripravniki volonterji pridobili pravico do povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano.

Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) v 1. členu določa, da ta zakon ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu magister prava ali univerzitetni diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit, ter določa način in pogoje, pod katerimi lahko magistri prava in univerzitetni diplomirani pravniki neposredno pristopijo k opravljanju pravniškega državnega izpita brez opravljanja pripravništva po tem zakonu.

Sodniški pripravnik tako lahko opravlja pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko. Pri tem je pripravnik, ki opravlja sodniško pripravništvo pri drugem delodajalcu oziroma kot volonter na sodišču, glede pravic, obveznosti in odgovornosti izenačen s pripravnikom, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču, razen glede delovnega razmerja.

Ta enakost pravic pripravnikov, bodisi da gre za pripravnike volonterje ali pripravnike, zaposlene pri drugem delodajalcu, in sodniških pripravnikov, ki so v delovnem razmerju na sodišču, je lepo zapisana v zakonu, ampak praksa je nekoliko drugačna. Predvsem delodajalci v gospodarskih družbah sicer pripravnike zaposlujejo, saj ob njihovi prvi zaposlitvi velikokrat lahko pridobijo tudi subvencije, ne omogočijo pa jim, da se hkrati izobražujejo še na sodišču, čeprav jim ZPDI daje to možnost. Za delodajalca je to namreč le strošek in izguba dohodka, saj pripravnika nima ves čas na delovnem mestu, za katero ga navsezadnje tudi plačuje. Daje pa ZPDI na drugi strani pravico do volonterskega pripravništva, za katero se seveda marsikateri pripravnik odloči, da izpolni pogoj za opravljanje pravniškega državnega izpita.

Tako sta se po ZPDI oblikovala dva prednostna vrstna reda za zasedbo prostih mest za opravljanje pripravništva na sodišču. V 8. členu ZPDI je namreč določeno, da se polovico prostih mest zasede na podlagi prednostnega vrstnega reda, določenega z upoštevanjem višine povprečne ocene, ki so jo kandidati dosegli v času študija. Med kandidati z enako povprečno oceno imajo po ZPDI prednost kandidati, ki imajo višjo povprečno oceno iz učnih predmetov s področja civilnega in kazenskega prava; če so tudi te ocene enake, se upošteva čas vložitve popolne prijave za opravljanje pripravništva. Druga polovica prostih mest pa se po tretjem odstavku 8. člena ZPDI zasede na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki se določi z upoštevanjem časa vložitve popolne prijave za opravljanje pripravništva.

Več v članku >> Suzana Pisnik: Kako dolgo naj še čakajo sodniški volonterski pripravniki?, Pravna praksa, 2015, št. 36-37