Čeprav Slovenija zagovarja svobodno podjetniško iniciativo in sodimo v sam vrh transparentnosti poslovanja gospodarskih subjektov, pa so številna odstopanja od ustaljenih poslovnih okvirov bila vodilo za sprejem novih omejitev pri ustanavljanju podjetij.
Nove omejitve, ki jih prinaša novela ZGD-1I, so predvsem odsev dosedanjih anomalij pri delovanju podjetij in podjetnikov, kot so veriženje podjetij z obsežnim ustanavljanjem novih družb (tudi 1000 podjetij) s strani enega ustanovitelja, izogibanje pri plačilih zaposlenim tako z vidika plače kot dajatev in izogibanjem vsem drugim pravnim in podjetniško naravnanim normam.
Že spomladi 2014 so tako začele veljati določene omejitve pri ustanavljanju družb in podjetnikov (npr. neplačilo davčnih obveznosti, podatek iz kazenske evidence, podatek iz preteklih let poslovanja v družbi, ki je šla v stečaj ipd.), z novelo ZGD-1I pa naj bi se uvedle še dodatne omejitve.
Predlog novega 10.a člena tako določa, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba:
Z novim drugim odstavkom se namreč na novo določa izjema od omejitve ustanavljanja družbe, podjetnika ter pridobitve statusa družbenika, in sicer se izjema določa za osebo, ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, če je ta oseba banka, zavarovalnica, družba za upravljanje terjatev bank ali oseba, ki je delež dosegla zaradi izvedbe prestrukturiranja. Potreba po določitvi novih izjem se je pokazala v praksi, saj na primer banka, ki na podlagi unovčenja zavarovanja pridobi več kot 25 odstotni delež v kapitalu kapitalske družbe, ki je na seznamu neplačnikov, ne more ustanoviti nove družbe oziroma se ne more vpisati v register kot družbenik družbe. Enako velja tudi za Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in za tiste upnike, ki so delež v družbi dosegli zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z namenom, da se zagotovi njena kapitalska ustreznost oziroma dolgoročna plačilna sposobnost v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanja.
V novem tretjem odstavku se daje omejitev v zvezi z ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo. Oseba bo lahko ustanovila eno družbo v obdobju treh mesecev oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Z določbo se želi otežiti veriženje podjetij oziroma ustanavljanje družb z omejeno odgovornostjo na zalogo ter s tem povezanimi nepoštenimi poslovnimi praksami izigravanja upnikov, zaposlenih in države.
Ker ukrep omejevanja ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo ni namenjen osebam s poštenimi poslovnimi nameni, so v četrtem in petem odstavku predvidene izjeme kdaj ne velja generalna prepoved ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo. Ukrep ne bo veljal za srednje in velike družbe (sem se med drugim prištevajo banke, zavarovalnice in družbe, ki kotirajo na borzi) ter za DUTB in če je bil delež v družbi z omejeno odgovornostjo pridobljen na podlagi prestrukturiranja ter če je oseba pridobila delež na podlagi dedovanja. Omejitev ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo tudi ne bo veljala, če vse družbe, v katerih je oseba v zadnjih treh mesecih pridobila delež aktivno poslujejo. Torej taka oseba nima namena ustanoviti prazne družne na zalogo, zato je ni primerno omejevati. Delujoča družba mora zadostiti naslednjim merilom oziroma pogojem: da ima družba odprt TRR, da nima neporavnanih davčnih obveznosti, ter da ima vsaj en mesec zaposleno eno osebo za polovični delovni čas. Če je oseba v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo, ki bo izpolnjevala vse prej navedene pogoje, zanjo ne bo veljala generalna omejitev ena družba v treh mesecih.
Velja opozoriti, tudi določbe o prenehanju omejitev:
Za namene tega člena se šteje, da ima družba odprt transakcijski račun (TRR), če je vpisan v Poslovni register, ki ga vodi AJPES, kar ne pomeni, da družba ne sme imeti odprtega računa v tujini.
Po predvidevanjih bo zakon sprejet v mesecu juliju, uporabljal pa naj bi se od 1. januarja 2016 dalje.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek