Kakšen privilegij za teden dni pobegniti od dnevne politike na sneg ter dati vse njene intrige vsaj za nekaj dni »na hladno«! Potem pa moža in očeta, ki nekje v kolektivnem zavednem pohajkuje daleč od javnega, spet v mislih poišče in pokliče njegov polis v spet neko novo refleksijo nečesa konkretnega in aktualnega.
No, vmes se lahko zgodi tudi visoka pravna filozofija, katere del sem imel priložnost biti ter z njo zaključiti in na ta način še začiniti lepe zimske počitnice. Tako bom v tej kolumni zapisal kratko notico o srečanju z velikim pravnim filozofom, takšnim svetovnega formata v stilu MacCormicka ali Dworkina … Morda je to celo največji pravni filozof druge polovice dvajsetega stoletja – s področja kontinentalne Evrope?
Kolega s Pravne fakultete Univerze v Zagrebu je namreč gostil nemškega profesorja pravne filozofije Roberta Alexyja iz Univerze Christian Albrechts v Kielu. Povod je bila predstavitev hrvaškega prevoda njegovega znamenitega dela Theorie der juristischen Argumentation in Alexyjevo predavanje avditoriju kakšnih petdesetih oseb, večinoma hrvaških pravnih intelektualcev v senatni sobi omenjene fakultete.
Po uvodni predstavitvi pomena prvega prevoda tega znanega dela v enega izmed južnoslovanskih jezikov ter pomena Alexyjeve pravne filozofije tudi za ustavno pravo (teorija pravnih načel in ustavnih pravic, načelo proporcionalnosti, formula teže itd.), je sledilo tudi profesorjevo predavanje o ustavnih pravicah in proporcionalnosti. Vsebina predavanja je sicer izšla v bolj ali manj podobni različici že v 22. številki revije Revus.
Še bolj zanimivo je bilo večerno druženje s profesorjem, kjer je bilo moč izvedeti marsikatero iz dolge in nadvse plodne poti profesorja Alexja, ki bi gotovo bila dragocena snov za marsikatero biografijo. Kako je leto dni bil najprej oficir v nemški vojski, da si je lahko zaslužil dovolj denarja za študij prava. O sočasnem študiju filozofije in prava, pri čemer so bili njegovi filozofski vzorniki predvsem Aristotel, Kant in Frege. Profesor je tudi velik ljubitelj slikarstva, saj je v mladosti, preden se je posvetil filozofiji prava, tudi sam slikal. Nadvse zanimivo je bilo tudi njegovo pripovedovanje o času, ko je izumljal »formulo teže«, kako je imel težave z nespečnostjo in je tudi skoraj oslepel na eno oko. - Tu sem takoj pomislil na t. i. night sea journey, o čemer poročajo razni mistiki predvsem pred velikimi odkritji in spoznanji …
Pa kako so sedaj na Univerzi v Kielu zanj, ki je dopolnil 70 let in tudi postal profesor emeritus, in za profesorja Stanleya Paulsona, njegovega dolgoletnega ameriškega prijatelja, prevajalca in diskusijskega sogovornika, napravili prizidek, da lahko ustvarjata naprej. Alexy je pripovedoval tudi o marsikateri zgodbi ali anekdoti iz njegovega prijateljevanja s pokojnim škotskim profesorjem Nielom MacCormickom, pa tudi že pokojnim velikim svetovne pravne filozofije Ronaldom Dworkinom. Tudi kakšna žalostna zgodba je bila vmes: npr. o dolgotrajni bolezni njegove žene in o njegovi več kot 15 letni nenehni, nadvse požrtvovalni skrbi za njo … Pa kako naj bi bivši papež preveč površno razumel in citiral Kelsna pri njegovem znanem predavanju v nemškem parlamentu ter da naj bi bil zasuk Kelsnove Grundnorme k Bogu izmišljotina. Max Knight, ki je prevajal drugo izdajo Kelsnove Čiste teorije prava iz nemščine v angleščino, pa naj bi bil Nemec in sploh ne native speaker, zato naj bi bil kot posledica »prevare« ta prevod prava katastrofa…
Velike duhove odlikuje preprosta narava! Takšen je tudi profesor Alexy: nadvse dostopen in prijazen. A zelo odločen pri obrambi svojih idej in prepričanj. V tej goreči prepričanosti v svoj prav je čutiti število bitk in tudi zmag, ki jih je uspel dobiti proti svojim kritikom. Hkrati pa je kljub njegovi starosti moč čutiti nekakšno otroško radovednost in hrepenenje, kako bi rad razvozlal še vsaj kakšno formulo, kar mu jih je še ostalo nerešenih …
Profesor Alexy Slovenije še ni utegnil obiskati, a na »naših mejah« menda dobivamo njegovega učenca, kajti Matthias Klatt zamenjuje profesorja Petra Kollerja v Gradcu.
Sicer pa gre pohvala tudi zbirki Teorija prava, katere urednik je Luka Burazin in zagrebškemu založniku Naklada Breza. Skupaj so objavili že šesto zbirko s področja teorije prava (Alexy se je pridružil trem prevodom Kelsna, MacCormicka in Luhmanna). Očitno čez mejo naša zbirka Pravna obzorja dobiva vse bolj pomembno paralelo.
