S predlogom zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu se podaljšujejo nekateri obstoječi ukrepi in dodajajo novi, ki prinašajo celovite rešitve za ključne izzive v zdravstvu, kot so pomanjkanje kadrov, izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev ter krepitev stabilnosti in odpornosti zdravstvenega sistema. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti pa med drugim prinaša uskladitev z odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavno pravno praznino v primeru statusnih preoblikovanj zasebnih zdravstvenih delavcev v pravne subjekte, sistemsko ureja zagotavljanje zalog zdravil na primarni ravni po izteku veljavnosti Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene nabave zdravil za leti 2023 in 2024 ter zagotavlja preskrbo z zdravili za enote sil zaščite in reševanja.
Vlada bo naredila vse, kar je potrebno, da se vzpostavi delujoč sistem skrbi za kronično bolne in ostarele. Nič ne pomaga, če se sprejme zakon, ki določa pravice, če za izvajanje teh pravic ni dovolj denarja in če so postopki tako zapleteni, da se uporabniki v njih ne znajdejo. Zato področje dolgotrajne oskrbe skrbno spremljajo in popravljajo rešitve, ki se izkažejo za manj posrečene. Vse s ciljem, da bi bile storitve bolj dostopne in bolj pisane na kožo ljudem, ki jih potrebujejo. Predlagane spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi bodo v naslednjih dneh podrobneje pojasnili na novinarski konferenci na Ministrstvu za solidarno prihodnost.
Osnovni pogoj za solidarnost in socialno državo pa je, da smo gospodarsko uspešni. Kar veliko pozornosti so posvetili različnim ukrepom za pomoč gospodarstvu in podjetništvu. Tako so sprejeli strateški program Slovenskega podjetniškega sklada, ki predvideva spodbude za podporo podjetjem. Potrdili so akcijski načrt za delo z mladimi kmeti s ciljem, da se bo čim več mladih odločalo prevzemati kmetije in si pridelovanje zdrave, domače slovenske hrane izbrati za svoj poklic. Odločili so se tudi, da v okviru projekta prestrukturiranja slovenske avtomobilske industrije GREMO dodelijo dve neposredni spodbudi za inovacije. Gre za podporo dvema konzorcijema, v katerih je več kot 20 prodornih slovenskih podjetij. Za projekt razvoja zmogljivejših baterij vlada namenja dobrih 18 milijonov in za razvoj sodobnih lahkih električnih vozil skoraj 20 milijonov evrov.
Dokončno so zaključili zgodbo z nepremišljenim nakupom osemkolesnikov. Prejšnji minister za obrambo je pogodbo podpisal v odhajanju, že po volitvah. In to kljub pozivom sedanjega predsednika vlade naj tega ne stori, in opozorilom stroke, da je nakup neracionalen in škodljiv. Ena od prvih odločitev aktualne vlade je bila, da se umaknejo iz tega škodljivega posla. Takrat so v javnosti krožile napovedi, da bo odstop od pogodbe izjemno drag, celo da nas bo stal 70 milijonov. No, z današnjim sklepom vlade se obveznosti v tem poslu zaključujejo. Celotni strošek odstopa je 4 milijone, in je že v celoti poravnan. Zelo daleč od katastrofalnih napovedi. Ker so sprejeli jasno odločitev in ker so se spretno pogajali, so državo rešili pred škodljivim poslom, ki bi stal več kot 350 milijonov v fazi nakupa in nato še milijone v stroških za vzdrževanje. Iz tega izhajata dva sklepa – prvič, da se je treba pri prihodnjih nakupih vojaške opreme nasloniti na stroko in je treba razmišljati ne le o ceni, temveč tudi o stroških vzdrževanja opreme. In drugič – da je treba pri pravilnih odločitvah vztrajati.
