Mladopravniki niso nujno mladi pravniki. Njihovo bistvo tako ni višina števil v EMŠO. Prav tako zanje ni ključno vprašanje, kdo so. Temveč: kaj so. Za katere vrednote se zavzemajo! Mladopravniki poudarjajo: integriteto, odgovornost, poštenost, dialoškost, iskreno sprejemanje razlik, pluralizem, človečnost, javnost in transparentnost, učinkovitost in slednjič: dejansko ter resnično pripadnost vrednotam slovenske ustave.
Te vrednote za mladopravnike ne ostajajo le na izjavni ravni. Ne, to so vrednote, ki jih je treba živeti v praksi. Le tako je neka politična skupnost lahko zares pravno urejena. Je lahko resnična pravna država, ne pa njen navidezni odsev. Maska ali toga, forma pravnosti, za katero se skriva vse kaj drugega, kar bi ustrezalo vsaj minimalnim predpostavkam pravne države.
Mladopravnik je tako, vsaj načeloma, lahko vsakdo. Pa vendar danes mladopravniki niso v večini. Še zdaleč ne. Slovensko pravno sfero obvladujejo staropravniki. Staropravniki so torej vsi tisti, ki niso mladopravniki. Ker bodisi ne delijo zgoraj opisanih vrednot, ali pa nanje prisegajo zgolj deklarativno, praksa njihovega izvajanja in uveljavljanja pa gre neko drugo pot.
Staropravnike je nalaže prepoznati po njihovem specifičnem samozadovoljstvu z zatečenim stanjem slovenske pravne države. Po njihovem prepričanju to stanje sicer ni tako optimalno, da ne bi moglo biti boljše; nikakor pa ni tako slabo, kot se zatrjuje. Kritične ocene slovenske pravne države z vidika staropravnikov po večini niso pravno utemeljene, niso dovolj strokovne, ampak so politične.
Tudi iniciativa Mladopravniki je politična iniciativa. Je intelektualno gibanje posameznikov, ki jih iskreno skrbi za stanje javnih zadev na področju prava v Sloveniji. Vse, kar se namreč dogaja na polju javnega, je per definitionem politično. Kdor to zanika, si zasluži oznako, ki bi mu jo pritaknili klasični grški misleci. Vsekakor pa Mladopravniki niso iniciativa katerekoli politične stranke, a hkrati je njihov namen, da bi jim prisluhnile vse politične stranke, prav vsakdo, saj je resnična pravna država vendarle naša skupna skrb.
Tako kot mladopravniki niso nujno mladi pravniki, tudi staropravniki niso nujno stari pravniki. Še več, zdi se, in to je najbolj zaskrbljujoče, da je med mladimi precej in vselej več staropravnikov. To je stanje, ki ga je treba spremeniti. Kajti, če niti mladi, kot s patologijami preteklih totalitarzimov neobremenjena generacija pravnikov, ne bodo sposobni spremeniti svojega načina razmišljanja in modus operandi,potem za slovensko pravno državo ni dobrih obetov.
Mladopravništvo je sicer nadvse inkluzivna pobuda. Združevati in povezovati želi vse, ki so prepričani, da morajo v pravno urejeni družbi obstajati določeni pravni standardi, pod katere se ne sme spustiti nihče in katerih kršitve morajo biti ostro sankcionirane ne glede na svetovnonazorsko ali politično obarvanost morebitnega kršitelja.
Mladopravništvo je hkrati tudi radikalna pobuda. Je performativni klic, ki za zatečeno stanje slovenske pravne države ne krivi anonimnega in vseobsežnega takozvanega sistema, temveč konkretne ljudi iz krvi in mesa: staropravnike. Je pobuda, ki zahteva prelom s starim in uveljavitev novega: nove pravne paradigme na Slovenskem!
Toda, kako paradoksalno, to novo je po svoji vsebini pravzaprav staro: je zahteva po dejanski izpolnitvi slovenske ustave, ki kot normativni standard ravnanja obstaja že več kot dvajset let. A vse bolj le kot črka na papirju, saj je odstopanje od ustavnih načel in pravil v praksi vsak dan večje. Mladopravništvo je torej iniciativa, ki je po svoji inkluzivni, hkrati radikalni in konservativni naravi obsojena na uspeh. Če naj Slovenija bo pravna država.
Če pa Slovenija ne bo pravna država, tudi mladopravnikov ne bo. A ker ti so, in ker jih bo, k temu stremimo v iniciativi, vsak dan več, bo tudi izbrani cilj vsak dan bližje. Približevali se mu bomo korak za korakom. Naslednji bo storjen na Pravni fakulteti v Mariboru. Že to jesen.
