c S

III./12 Ste to že slišali?

Vlasta Nussdorfer Nekdanja varuhinja človekovih pravic in svetovalka predsednika republike vlasta.nussdorfer@gmail.com
19.08.2008 07:20 Zagotovo se boste spomnili koga, ki tako rad, celo privoščljivo pove o kom kakšno osebno skrivnost, ki jo razkrije z željo, da je ne poveste živi duši, čeprav jo sam pove vsaj petim takim »dušam« in te seveda naprej.

Vam se prilizuje in govori, da ste edinstveni, najboljši in najlepši, takoj za hrbtom pa nekomu namigne, da ima občutek, da se z vami nekaj dogaja, zlasti zadnje čase. Sprl bi rad celo tiste, ki se imajo radi ali še nekako shajajo.

A, tudi on se bo nekoč ujel v past, morda kar lastno.

V drevesni krošnji je domoval orel s svojo družino, ob koreninah divja svinja, mačka z družino pa v drevesnem duplu. Imeli so se lepo, saj so prijateljevali med seboj.
Mačka se je v tem sožitju začela dolgočasiti in zamislila si je grdo igrico. Splezala je k orlu in se mu zlagala, da divja svinja koplje jamo. Tako izpodkopan hrast se bo zrušil in pod seboj pokopal uboge orlice.
Ko je videla zaskrbljenost v orlovih očeh, se je splazila k divji svinji in ji prav potiho rekla: »Prinašam ti zelo slabo novico, prijateljica in soseda: ko boš odšla po opravkih in po hrano, bo orel ugrabil tvoje mladičke. Samo prosim te, ne izdaj me, saj se zelo bojim orlove maščevalnosti.«
Ko je to povedala, se je zadovoljna in vesela zavlekla v svoje duplo k svojim mačkicam in čakala na rezultat svoje spletke.
Orlovski par si ni upal niti po hrano za orlice. Tudi divja svinja se ni niti za trenutek oddaljila od doma. Strah je bil tako velik, da je lakota vse pomorila.
Mačja družina pa se je veselila svoje zmage in niti pomislila ni, kako je zahrbtnost velika podlost.

                                                               Iz knjige Najlepših basni z vsega sveta

NAUK

Imejte le nekaj iskrenih prijateljev in to bo dovolj. Drugi so lahko tudi na razdalji, tisti pravi in primerni.

Pravijo, da je prijaznost nekaj lepega, da nas osrečuje in je res občudujoča. A, vse ima svoje meje, tudi ta lepa lastnost. Če se spomnite na koga, ki je neizmerno prijazen, že kar osladen, ki vas sprejme z velikimi vzdihi, salvami in občudovanja vzkliki, da ste prišli ravno ob pravem času, da je mislil na vas, da vas že dolgo pogreša, … potem ste lahko za trenutek srečni, a le za trenutek. Kajti, takih ljudi, ki so vedno navzven zelo, zelo prijazni, se je treba celo bati. Poznam jih nekaj, ki se kar topijo, a, ko ta oseba odide od njih in vstopi nova, pojamrajo, kako hudo prenašajo tisto prvo, kako je prišla in ni hotela oditi, kako je čudna, kakšno nenavadno življenje živi…

Človek, ki je prijazen in dober, ni povsem enak do vsakogar. Ima tiste, ki jim pusti čisto blizu in one, ki jih ima na določeni razdalji. Zna ločiti med prijateljem in znancem, pa tudi sodelavcem in sorodnikom, vsakemu nameni obnašanje, ki mu pritiče in primerno mero prijaznosti.

Zato se je potrebno bati tistih, ki hudo opravljajo druge. Kajti, ko boste izstopili, bodo tudi vas. Zakaj bi vas izvzeli iz tega čudovitega kroga? Bodo že nekaj našli, kar jim ni všeč, sicer pa bodo brskali in iskali naprej. Zavidajo vam vašo srečo, veseli so, če vam ne gre vse po maslu, če kdo zboli, če se komu v vaši bližini nekaj zgodi, če imate smolo, celo, če boste imeli zaradi vremena pokvarjen dopust. Veselili se bodo, če boste zadnji trenutek zboleli in ne boste mogli odpotovati, vas tolažili, da bi morda imeli nesrečo, da je tam slabo, da vam tega res ne privoščijo. Pa saj vam res ne!

Ponavadi se zbirajo okoli ljudi, ki šušljajo in šušljajo, ko pa pridete mimo, utihnejo, začnejo govoriti o vremenu, utrujenosti, o tem, da si želijo le še dopust. Vi pa nedvomno veste, da so govorili o vas, če pa tega še niso storili, pa bodo takoj, ko boste za prvim ovinkom.

Seveda imamo ljudje lahko različen rang razvrščanja ljudi. Od dobrih do slabih, od neprijaznih do prijaznih, od delavnih do lenih, od … do … Prav je, da jih ločimo. A, če za vsakega pred njim povemo kako nam je drag, kako je lep in pameten, kasneje pa ne najdemo lepih besed, je to zahrbtnost, hinavščina, še ena neprijetnih človeških lastnosti.

Ne dajte jim priložnosti.
Obrekovalci in opravljivke
so pravi izvedenci
za napake drugih.
Ne zaupaj jim.
Danes jim prisluhneš,
a že jutri boš sam njihova žrtev.
Če imaš sto dobrih lastnosti
in le eno slabo,
bodo zamolčali teh sto
in izrabili tisto eno.
Opravljivka govori:
Ste že slišali… ,
in si pri tem misli:
Jutri boste vi na vrsti!

Če na sočloveku resnično
ne vidiš nič dobrega,
se potrudi in začni iskati,
vedno znova.
Prej ali slej boš zagotovo odkril
kaj dobrega, kaj lepega.
O tem pripoveduj drugim.
Začudil se boš,
kako bo življenje postalo bolj sončno
in kako bo preko trnja in zidov
spet vzcvetelo prijateljstvo.

                      Phil Bosmans