Tudi ljubezen je najraje lepa, saj sicer prinaša trpljenje in razočaranje. Kaj torej narediti, da bomo lepi in ljubljeni?
Najbolj žalostna lastnost ljudi je,
da vrednost življenja določamo glede na estetska merila.
Skrbimo za reči, ki se nam zdijo lepe,
in uničujemo tiste, ki se nam zdijo grde.Ben Elton
Lepo je vse kar opazujemo z ljubeznijo.Christian Morgenstern
Čez reko ne prideš z lepoto, temveč s pametjo.Tatarski
Ni ljubezni brez spoštovanja.
Če spoštuješ ljubljeno
bitje manj kot sebe,
je to morda naklonjenost.
Če ga spoštuješ toliko kot sebe, je prijateljstvo.
Če ga spoštuješ bolj kot sebe, je ljubezen.René Descartes
Lepota in krepost, modrost in bogastvo, mladost in stanovitnost, ter starost in zdravje gredo redkokdaj skupaj.Francoski
Če pogledamo le nekatere pravljice, ki smo jih kot otroci tako radi brali in poslušali ter kasneje pripovedovali svojim otrokom, kar ne moremo mimo mnogih značajskih lastnosti ljudi, ki so v njih nastopali belo-črno; dobri in hudobni, prijazni in neprijazni ...
Sneguljčica je bila dobra, a imela je hudobno mačeho, ki jo je dala ubiti, pa je prišel usmiljeni lovec in tega ni storil. Mačeha je ogledalce spraševala kdo je najlepši v deželi, še vedno je bila to Sneguljčica. Ker je bila tako dobra, je našla domek prijaznih in delavnih palčkov. A, hudobna mačeha se je pojavila z zastrupljenim jabolkom. Smrt je bila skoraj neizbežna, a dobrota je preživela. Prišel je še princ, ki jo je poljubil in živela sta srečno do konca dni.
Spomnimo se družin s premetenimi sinovi, ponavadi enim, najmlajšim, dobrim, pametnim in prijaznim.
Pa Pepelka in njen čeveljček. Skromna, pridna, delavna, na koncu najde srečo.
Še in še bi lahko naštevali in pri tem ugotavljali ali so pravljice življenje, ki ga živimo ali tisto, ki bi ga radi živeli. Ali ljudem dobrota in prijaznost pomagata, da jih krasi vsaj notranja lepota, če že ne zunanja? Verjamete, da se dobro vrača z dobrim in slabo s slabim? Premišljujem o tem kako težko sprejemamo drugačne; slepe, gluhe, paralizirane, bolne ... Možno je dvoje; jih ignoriramo, se delamo, da jih ni ali jim skušamo pomagati in ob tem sočustvujemo, včasih celo trpimo.
Pa smo spet tam, da je pravzaprav najbolje biti povprečen. Ne prav lep in ne prav grd, ne prav pameten in ne prav neumen, ne prav dober in ne prav slab. Kajti, si med množico, ki se ji godi približno enako. V teh dneh prebiramo o lepoticah in misicah, ki krasijo naslovnice vseh časopisov, ki želijo tudi na tak način privabiti dodaten pogled in nakup. Tudi, če je revija namenjena le domu in cvetju, vabi z naslovnice prečudovit balkon, park, eksotična cvetlica. Si predstavljate, da bi prikazali vrt, ki ga je uničil orkan, pa še tako lep šopek cvetja, starega deset dni, z odmrlimi, povešenimi cvetovi, ... ? Kdo bi to kupil?
Stojim pred kioskom. Ogledujem si revije in ugotavljam. Le dnevni časopisi, ki prinašajo novice o življenju in katastrofah, politiki ... si lahko privoščijo sliko ruševin po potresu , razbite pločevine po nesreči, pogrebnega sprevoda, ... Vse ostalo ima na naslovnicah mlada dekleta, razgaljene fante, prelepa domovanja, ki si jih lahko privošči le kak odstotek ljudi. Čeprav ima vsaka revija svoje bralce, kako uspeti na trgu, kaj ponuditi, koliko ... ?
Premišljujem celo o politiki, za katero vsi pravijo, da ni lepa in vendar v njej radi prepoznamo koga, ki je čeden in prijazen. Bodisi, da gre za prvaka stranke; moškega ali žensko, pa tudi spremljevalko katerega izmed predsednikov. Veliko več moraš ponuditi, če si npr. tak kot angleška Camilla v nasprotju s sedaj že pokojno Diano. Vsi se sprašujejo kaj je na tebi, da ... ?
Ni kaj, že za dojenčka je obetavno, če lahko rečeš, da je lep. Če praviš, da je samo zdrav in prijazen, takoj pomisliš, da ni med najlepšimi.
Res pa je tudi, da smo pri lepoti zelo kritični. Če se v javnem življenju pojavi oseba, za katero se trdi, da ima visok inteligenčni kvocient, jo ocenjujemo in presojamo ter tako radi vprašamo: kdo ga je ugotovil?
Televizija je medij, ki ga bolj gledamo kot poslušamo, kajti oboje hkrati delati stoprocentno, je kar težko. Zato je pomemben celostni nastop. Mnogokrat ostane slika, vtis, seveda tudi besede, a ne v prvem planu. Pri radiu je seveda drugače, saj začutimo še tako drobno tresenje glasu, nervozo, težje pa si predstavljamo vizualno podobo govorca. Ta nas včasih celo hudo preseneti, ko se z njo srečamo. Pričakovali smo boljšo ali slabšo. Tako kot nam jo je predstavil glas. Pomembna je seveda njegova lepota glasu. So taki, ob katerih zastanemo in nas barva, toplina, globina in izgovorjava, pa še kaj, vlečejo k poslušanju.
Je torej lepota tista, ki jo ljubimo? Lahko bi pritrdili, vendar ne moremo mimo znanega reka: vsake oči imajo svojega malarja. Kako bi si sicer razlagali tako različne pare, ki čudovito funkcionirajo, pa jim mi tega glede na videz, ne bi pripisali.
Še tako lep človek te namreč lahko pusti na cedilu, razočara, preseneti, kot tisto jabolko s črvom v notrajnosti.
Zato je še kako prav, da smo si različni. Po stotinah in tisočih lasnostni, ne le mi, tudi živali, rastline in predmeti. Kako dolgočasno bi pravzprav bilo, če bi imeli vsi meter osemdeset , dolge noge, čudovite lase, oči, postavo, mnogo pameti, ... Celo o idealih lepote bi se skregali, zato je še kako prav ljubiti različnost in ceniti ljudi kot celoto, ne le po izgledu, predvsem pa ne po tem, kar imajo, kar ta hip predstavljajo. Kajti življenje je vrtiljak, ki mu pravijo celo loterija. Ima vzpone in padce, vendar ga je vredno živeti.
»Dobra politika upošteva predvsem človeka. Pri vseh razpravah, pogajanjih in sklepih gre v dobri politiki za konkretnega človeka, za njegovo osebo, zanj kot posameznika in kot člana družbe. Posebno pozornost pa dobra politika posveča problemom in stiskam šibkim in močnih. Velika drevesa moramo obrezati, da dobijo male bilke svetlobo, zrak in življenje ter kar nekaj sonca, ki ga potrebuje, kar vsak brez izjeme.« Phil Bosmans
Doživite torej lepoto vsakega trenutka in ljubite tudi sami sebe.
