c S

B kot BERENIKINI KODRI in BIG BROTHER

Vlasta Nussdorfer Nekdanja varuhinja človekovih pravic in svetovalka predsednika republike vlasta.nussdorfer@gmail.com
24.04.2007 07:29 Ugotavljamo, da je vse manj pogovorov ob »kuhinjski mizi«, vse preveč televizije, interneta in odtujenosti, ki jo prinašajo. Pomenijo nam vstop v svet, ki bi nam sicer manjkal, a ne morejo nadomestiti prijazne besede, stiska rok in govorice oči. Ne pozabimo torej še na osebne stike, ko dnevno tipkamo SMS-e in pišemo e-maile.

Mladi rabijo veliko več kot le najmodernejši računalnik, mp3 predvajalnik in naj-televizijo. Tudi BIG BROTHER ne more biti njihov »brat«.Včasih pa je že kar idol mnogih ...

Nočem neba brez vseh zvezd
nočem vrtov brez dreves ...


Neon, Nord, Siddharta

Se sprašujete kaj so Berenikini kodri? Zgodba gre nekako takole:
»Nekoč je živela svetlolasa lepotica Berenika. Bila je hči faraona Ptolomeja II, poročila se je faraonom Ptolomejem III, njen mož je moral oditi na bojni pohod, ona pa se je obrnila na dvornega zvezdogleda, da bi ji svetoval kako bi si pridobila naklonjenost bogov, ki bi zagotovili varno vrnitev njenega moža. Dejal je, naj se zaobljubi, žrtvuje naj nekaj kar je najdragocenejše. Njen ponos so bili njeni čudovito lepi zlati lasje in Berenika je slavnostno zaprisegla. Ko se je faraon vrnil domov čil in zdrav, je izpolnila dano besedo. Odrezala je čudovite kodre in jih položila na oltar. A izginili so že prvo noč. Ustrašila se je, da ji bogovi ne bodo verjeli. Zvezdogledu sta z možem zagrozila, da ga bodo obglavili, če ne poišče kodrov. Ta pa je obema rekel naj počakata do večera in pokazal bo kaj se je z njimi zgodilo. Astronom je vladarskemu paru pokazal majhen oblaček svetlikajočih se zvezd. Te naj bi označevale prostor na nebu, kamor je boginja Afrodita ponesla Berenikine kodre. Dokler bodo sijale, bodo ostale večen spomin na to, da je bila Berenika pripravljena žrtvovati svoj največji zaklad«.
Aksinja Kermauner je pravkar izdala čudovito knjigo Berenikini kodri. Pripoveduje o Anini, gimnazijki, ki se je iz idilične vasi preselila v veliko mesto. Njeni prekrasni beli lasje in okvarjen vid, so bili posledica albinizma. Doma je živela v ljubezni, v mestu pa so jo zamikale meje dovoljenega – zabave, alkohola, prve ljubezni, celo mamil. Nik je bil njeno nasprotje. Sin bogatih staršev, poln cinizma in prezira, pogosto na robu kriminala in Anina je bila zanj svojevrsten iziv. V zgodbi se naučimo, kako pomembni so starši, ki jim otrok pomeni več kot Španija, BMW in marmorni stebri. Otrok namreč ni žival, ki jo daš v kletko ali dvakrat na dan odpelješ na sprehod. Kermaunerjeva je znala zgodbo približati mladim, vstopiti v vse kotičke njihovega, včasih tako skritega sveta, doživeti omame, skoraj blaznosti in nam odprla pot v spoznavanje drugačnosti. Nik je namreč prav zaradi staršev moral skozi pekel in vsi smo si želeli, da bi mu Berenikini kodri, tokrat Aninini, pomagali. Pa ne le njemu, tudi drugim, našim, vašim, vsem, ki bodo v trenutkih nemoči, nesreče in žalosti potrebovali »žrtvovanje« nekoga. Če si mlad, če si starš, učitelj, če si ČLOVEK, ki ne želiš, da bi mladi rod zavozil svoje življenje, ukrepaj pravočasno. Učimo se od zibelke do groba in naši prvi učitelji so starši.

Trpljenje so dali skalam, vendar ga niso prenesle, pa so ga dali človeku.
Armenski pregovor

Naj naši otroci ne trpijo preveč. Da ne bodo živeli le za ure in ure plačanega vpogleda v življenje ljudi, ki jih je želja po marsičem (kratki slavi, denarju, prepoznavnosti, avanturah, porabi časa, ...) pripeljala v sicer moderno bivališče, a hkrati areno spopadov, klevetanja, osornosti, hinavščine in še in še nepriljubljenih človeških lastnosti. Da ne bodo dajali stotine glasov za ali proti izpadu kandidata še enega ringa. Rečemo lahko sicer; pritisni gumb in zamenjaj kanal, ... to lahko narediš TI, tvoji otroci pa so lahko že ujeti v zaslužkarstvo in brezno pasti, ki jim pomešajo ideale lepote in uspeha. Je to še en cilj družbe? Nedvomno mimo tega ne bo moč iti in vendar ga lahko mladini predstavimo le kot delček življenja, ki pa nedvomno ni najpomembnejši, saj pride, pa tudi odide. Kaj torej vleče k ogledu ljudi, ki so na razpolago 24 ur dnevno? Kaj njim predstavlja tak nastop, kdo v resnici so in kakšni so njihovi življenjski cilji? »Veliki brat« je tu in z njim stotine vprašanj, dilem, kritik, .... in na tisoče gledalcev, pri nas in v tujini.

Se sprašujete kaj so Berenikini kodri? Zgodba gre nekako takole: . Aksinja Kermauner je pravkar izdala čudovito knjigo Berenikini kodri. Pripoveduje o Anini, gimnazijki, ki se je iz idilične vasi preselila v veliko mesto. Njeni prekrasni beli lasje in okvarjen vid, so bili posledica albinizma. Doma je živela v ljubezni, v mestu pa so jo zamikale meje dovoljenega – zabave, alkohola, prve ljubezni, celo mamil. Nik je bil njeno nasprotje. Sin bogatih staršev, poln cinizma in prezira, pogosto na robu kriminala in Anina je bila zanj svojevrsten iziv. V zgodbi se naučimo, kako pomembni so starši, ki jim otrok pomeni več kot Španija, BMW in marmorni stebri. Otrok namreč ni žival, ki jo daš v kletko ali dvakrat na dan odpelješ na sprehod. Kermaunerjeva je znala zgodbo približati mladim, vstopiti v vse kotičke njihovega, včasih tako skritega sveta, doživeti omame, skoraj blaznosti in nam odprla pot v spoznavanje drugačnosti. Nik je namreč prav zaradi staršev moral skozi pekel in vsi smo si želeli, da bi mu Berenikini kodri, tokrat Aninini, pomagali. Pa ne le njemu, tudi drugim, našim, vašim, vsem, ki bodo v trenutkih nemoči, nesreče in žalosti potrebovali »žrtvovanje« nekoga. Če si mlad, če si starš, učitelj, če si ČLOVEK, ki ne želiš, da bi mladi rod zavozil svoje življenje, ukrepaj pravočasno. Učimo se od zibelke do groba in naši prvi učitelji so starši. Naj naši otroci ne trpijo preveč. Da ne bodo živeli le za ure in ure plačanega vpogleda v življenje ljudi, ki jih je želja po marsičem (kratki slavi, denarju, prepoznavnosti, avanturah, porabi časa, ...) pripeljala v sicer moderno bivališče, a hkrati areno spopadov, klevetanja, osornosti, hinavščine in še in še nepriljubljenih človeških lastnosti. Da ne bodo dajali stotine glasov za ali proti izpadu kandidata še enega ringa. Rečemo lahko sicer; pritisni gumb in zamenjaj kanal, ... to lahko narediš TI, tvoji otroci pa so lahko že ujeti v zaslužkarstvo in brezno pasti, ki jim pomešajo ideale lepote in uspeha. Je to še en cilj družbe? Nedvomno mimo tega ne bo moč iti in vendar ga lahko mladini predstavimo le kot delček življenja, ki pa nedvomno ni najpomembnejši, saj pride, pa tudi odide. Kaj torej vleče k ogledu ljudi, ki so na razpolago 24 ur dnevno? Kaj njim predstavlja tak nastop, kdo v resnici so in kakšni so njihovi življenjski cilji? »Veliki brat« je tu in z njim stotine vprašanj, dilem, kritik, .... in na tisoče gledalcev, pri nas in v tujini.