c S
Slovenija v Strasbourgu izpostavila nujnost reševanja vprašanja varčevalcev v okviru nasledstva 10.07.2013 16:14 Ljubljana/Strasbourg, 10. julija (STA) - Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je danes ponovno obravnaval zadevo "Ališić in drugi" - tožbo treh varčevalcev BiH proti petim državam naslednicam SFRJ. Slovenija je na ustni obravnavi poudarila, da se mora vprašanje vračanja deviznih vlog nekdanjih varčevalcev urejati v okviru reševanja vprašanja nasledstva.

Na ustni obravnavi v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji je Slovenija po lanskoletni sodbi danes ponovno predstavila svoja stališča glede vračanja deviznih vlog varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke glavne podružnice Sarajevo in srbske podružnice Investbanke v Tuzli.

V obravnavi je poudarila, da gre pri tej zadevi za nasledstveno vprašanje, in ne za civilnopravno razmerje med banko in posameznim deviznim varčevalcem.

"Republika Slovenija to stališče, podprto z obsežno dokumentacijo, zagovarja že ves čas trajanja postopka, zato pričakuje, da bo sodišče v sestavi 17-članskega velikega senata vse predstavljene argumente Slovenije in dokazne listine, ki jih je predložila, proučilo in sprejelo odločitev, ki bo za Slovenijo ugodna," so sporočili iz državnega pravobranilstva.

Odločitev velikega senata, ki bo dokončna, naj bi bila predvidoma znana v prihodnjem letu.

Trije v Nemčiji živeči devizni varčevalci nekdanje LB glavne podružnice Sarajevo in srbske podružnice Investbanke v Tuzli so leta 2005 na sodišče v Strasbourgu vložili pritožbo zoper vse države naslednice nekdanje SFRJ, v kateri navajajo, da naj bi jim BiH, Hrvaška, Srbija, Slovenija in Makedonija zaradi trajne nezmožnosti dviga starih deviznih vlog, ki so jih položili pri omenjenih bankah, kršile pravice, ki jih varuje Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Kršile naj bi jim pravico do poštenega sojenja, do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP), do prepovedi diskriminacije in pravico do prepovedi zlorabe pravic ter pravico do varstva premoženja, ki jo zagotavlja 1. člen protokola št.1 k EKČP.

Sodišče je o zadevi prvič odločilo 6. novembra lani in izdalo pilotno sodbo, v kateri je ugotovilo, da sta Slovenija in Srbija kršili 1. člen protokola št. 1 (pravico do varstva premoženja) ter 13. člen EKČP (pravico do učinkovitega pravnega sredstva), medtem ko kršitve EKČP s strani drugih toženih naslednic nekdanje SFRJ ni ugotovilo.

Slovenija je zoper to odločitev vložila zahtevo za predložitev zadeve v ponovno obravnavo pred 17-članskim velikim senatom sodišča, ki je bila, enako kot zahteva Srbije, sprejeta. Zato lanska sodba za Slovenijo, kot tudi za druge države, zoper katere je bila pritožba vložena, nima in ne bo imela nobenih pravnih učinkov, so pojasnili na državnem pravobranilstvu.

Tako o sprejemljivosti kot tudi o vsebinski utemeljenosti pritožb bo namreč po današnji ustni obravnavi z dokončno sodbo odločil veliki senat. Njegova odločitev naj bi bila predvidoma znana v prihodnjem letu. Slovenija glede na predstavljena stališča in dokaze pričakuje, da bo omenjena odločitev za državo ugodna, so še sporočili.