>> PRAVNIKI O SVOJI VLOGI, FUNKCIJI IN VPLIVU
Z okroglo mizo se je v torek zaključil tudi letošnji izbor 10 najvplivneših pravnikov. V uvodu razprave z naslovom Pravnik kot posameznik - kamenček ali trdna skala v pravnem mozaiku? je dr. Miha Šepec poudaril, »da je naša družba naravnana k iskanju in idealiziranju posameznikov s posebnimi lastnostmi, ki izstopajo iz povprečja in pustijo svoj pečat v zgodovini - vodje, junaki, legende. Kako pa je v pravu? Ali poznamo posameznike, ki so v pravnem svetu vodilni, ki gradijo pravne temelje, razvijajo pravne poglede in so drugim pravnikom v zgled? Je v pravu sploh mogoče postati vodja, ali pa je pravnik vedno le kamenček, ki se izgubi v ogromnem državnem pravnem mozaiku? Je pravnik le suženj državne politike in zakonodaje, ali pa lahko s svojo osebnostjo in karakterjem doseže spremembe, ki presegajo pozitivno zakonodajo?«



Posnetek zanimive in aktualne razprave si lahko v celoti ogledate na povezavi > okrogla miza z najvplivnejšimi pravniki 2019.

 

 

>> Več o letošnjem izboru

 

>> Del zakona o pravdnem postopku neustaven
Ustavno sodišče je na zahtevo vrhovnega sodišča presojalo ustavnost 3. odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem se obnova postopka ne more več predlagati, če preteče pet let od pravnomočnosti odločbe. Ugotovilo je (odločba U-I-391/18), da je člen v neskladju z ustavo, če se nanaša na primere iz 9. točke 394. člena istega zakona. Ta določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.

>> Upravno sodišče bo dobilo pristojnost za pravno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije
DZ je v petek sprejel novelo zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki naj bi prinesla učinkovitejše pravno varstvo zoper kršitve, predvsem pri večjih infrastrukturnih projektih, kjer so pritožbe pogoste. Novela uvaja pravno varstvo na upravnem sodišču ter predvideva prednostno obravnavo v primeru velikih projektov, vrednih več kot 10 milijonov evrov. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve revizijske komisije. Upravno sodišče bo moralo o tožbi odločiti v 90 dneh, rok, v katerem bo moral naročnik po odločitvi Državne revizijske komisije sprejeti novo odločitev, pa je določen pri 30 dneh. Tožba na ustavnem sodišču ne bo imela suspenzivnega učinka, torej bodo postopki lahko tekli naprej.

>> V javni razpravi referendumska novela
Ministrstvo za javno upravo je odprlo javno razpravo o predlogu novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Sprejem novele je nujen zaradi uskladitve s spremembami ustave iz leta 2013 ter zaradi implementacije odločbe ustavnega sodišča iz leta 2018 glede ureditve referendumskega spora, so pojasnili na ministrstvu.

>> Omejitev delovanja "vard" in vaških straž
Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela predlog zakonodaje, ki bo omogočila pregon oziroma omejitev delovanja t. i. vard ali vaških straž. Rešitve, ki jih je sprejela, so vsebinsko enake, kot jih je v osnutku predvidelo ministrstvo za notranje zadeve (spremembe zakona o nadzoru državne meje in spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru), le zagrožene globe so v sprejeti različici višje.

>> Še danes čas za pripombe na osnutek stanovanjskega zakona
Danes se izteče 45-dnevna javna obravnava za osnutek novega stanovanjskega zakona (SZ-2), ki bo po navedbah ministrstva za okolje in prostor prinesel ukrepe za reševanje stanovanjske problematike, predvsem pri mladih in bolj ranljivih skupinah. Že na podlagi nekaterih dosedanjih izjav zainteresirane javnosti je pričakovati, da bo pripomb veliko. Zbornica za poslovanje z nepremičninami je pripravila 30 strani stališč in pripomb na osnutek SZ-2.

>> Nujna redefinicija kaznivega dejanja posilstva
Udeleženci okrogle mize o nasilju nad ženskami in otroki v Celju so se zavzeli za spremembo zakonodaje in redefinicijo posilstva. Ocenili so, da je prenova kazenske zakonodaje nujna, še posebej v delu, ki definira prav posilstvo. Pravosodno ministrstvo bo predlog sprememb zakonodaje v javno obravnavo poslalo spomladi, trenutno intenzivno preučujejo študijo v zvezi s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost, s pregledom možnih modelov novih zakonskih rešitev. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na ponedeljkovem posvetu o preprečevanju in ustavljanju spolnega nasilja dejala, da se zavzema za uveljavitev modela DA je DA, ki terja partnerjevo jasno soglasje k spolnemu aktu in kot kaznivo opredeljuje vsako spolno ravnanje brez nedvomnega soglasja obeh partnerjev.

>> O primeru Novič na višjem sodišču tudi v drugo isti sodniki
Predsednik ljubljanskega višjega sodišča Anton Panjan je zavrnil zahtevo odvetnikov Milka Noviča, da o primeru v drugo ne bi odločali isti višji sodniki kot prvič. Tako bodo o pritožbi tožilstva na prvostopenjsko oprostilno sodbo odločali isti sodniki, ki so v prvem sojenju pritrdili obsodilni sodbi. Novič je bil aprila 2017 na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen umora direktorja Kemijskega inštituta Jamnika. Ljubljanski višji sodniki so decembra 2017 sodbo potrdili, prav tako tudi 25-letno zaporno kazen. Lanskega oktobra je vrhovno sodišče obe sodbi razveljavilo in odredilo novo sojenje.

>> Naznanilo suma razkritja tajnih podatkov se ne nanaša na določeno osebo
Na Sovi so potrdili, da so v ponedeljek policijo in okrožno državno tožilstvo obvestili, da je pri objavi javnega dela poročila Knovsa o zapletih v arbitražnem postopku prišlo do večkratnega razkritja tajnih podatkov. Tonin pa je na Twitterju objavil pojasnilo tožilstva, da se naznanilo suma kaznivega dejanja ne nanaša na točno določeno osebo. Knovs je javni del poročila, v katerem ugotavlja, da slovenska agentka Simona Drenik ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, objavil pred dvema tednoma.

>> Računsko sodišče ocenilo informacijsko podporo sodiščem
Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti vrhovnega sodišča pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju sodišč v letih od 2016 do 2018 in ugotovilo, da je ta učinkovita. Kot primer dobre prakse med drugim izpostavlja vzpostavitev spletišč, s katerimi so v poslovanje sodstva vključeni notarji, odvetniki in drugi, ter zemljiško knjigo.

>> Država ne more sankcionirati neplačnikov nekaterih glob
Zakon o prekrških državi omogoča, da prekrškarjem, ki so v izvršbi zaradi neplačanih glob za prekrške z nekaterih področij, ne izda uradnih potrdil ali podaljša dovoljenja, na primer prometnega dovoljenja. A država tega za zdaj ne izvaja, saj sistemi posameznih organov niso usklajeni. Vlada rešitve za zdaj ni našla, naj bi pa še poskušala.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Ne boste verjeli, ampak je res. Saga v zadevi Milko Novič se nadaljuje. Po tem, ko so bile v njegovem postopku storjene, in tako na Ustavnem kot na Vrhovnem sodišču ugotovljene vse mogoče ustavne in zakonske kršitve, zaradi katerih je zadevni tudi več kot dve leti, med drugim, pretičal v nezakonitem priporu, ga je v ponovnem sojenju na prvi stopnji sodišče oprostilo. Ker se je tožilstvo pritožilo, bo o pritožbi zdaj odločalo višje sodišče. Toda pozor, po naključju sodnega reda bo na višjem sodišču o pritožbi ponovno odločal isti senat, ki je Noviča prvotno že pravnomočno obsodil, na način, ki ga je Vrhovno sodišče spoznalo za protipravnega in njegovo sodbo razveljavilo.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Sodišče EU: Frontexu ni treba predati podrobnih informacij o ladjah
Novinarja iz Nemčije in Španije sta bila neuspešna s tožbo proti Frontexu pred splošnim sodiščem EU v zadevi T-31/18. Evropski agenciji za nadzor zunanjih meja namreč ni treba predati podrobnih informacij o ladjah, ki jih ima v Sredozemskem morju. Novinarja sta namreč zahtevala, da jima Frontex preda informacije o vseh patruljnih ladjah v Sredozemskem morju, njihova imena, pod katerimi zastavami plujejo in za kakšen tip ladje gre. Frontex je trdil, da bi razkritje teh informacij ogrožalo javno varnost. Informacije bi lahko namreč sebi v prid izkoristili tihotapci in drugi kriminalci. Sodniki so se strinjali z argumentacijo agencije.

>> Nova Evropska komisija
Evropski parlament je v sredo potrdil novo Evropsko komisijo pod vodstvom Ursule von der Leyen. V njej je dvanajst žensk, največ doslej, in osem članov stare komisije. Evropska komisija je osrednja institucija EU, ki se jo zaradi administrativnih, izvršnih in zakonodajnih pristojnosti pogosto opisuje kot "motor EU". Je telo z zakonodajno pobudo in varuhinja pogodb. Bdi nad spoštovanjem skupnih načel in vrednot ter izvajanjem skupnih politik. Komisijo v ožjem pomenu besede sestavlja kolegij komisarjev, ki ga vodi predsednik ob pomoči podpredsednikov, a za njimi je velikanska organizacija z okoli 25.000 zaposlenimi. Nova ekipa ima v povprečju 56 let, najmlajši je 29-letni Litovec Virginijus Sinkevičius, najstarejši 72-letni Španec Josep Borrell. Najdaljši komisarski staž ima Slovak Maroš Šefčovič.

>> Naslednika Junckerja in Tuska stopata v velike čevlje
Z vodilnih položajev osrednjih institucij EU odhajata izkušena politika stare šole in predana Evropejca brez dlake na jeziku, ki sta igrala ključno vlogo v številnih krizah v minulih petih letih. Jean-Claude Juncker in Donald Tusk sta bila v odnosu do voditeljev članic EU med enakimi. Njuna naslednika stopata v velike čevlje.

>> EU sprejela proračun za leto 2020
Evropski parlament je včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdil proračun EU za prihodnje leto. Svet EU, drugi proračunski organ unije, ga je potrdil v ponedeljek, tako da je evropski proračun za leto 2020 sedaj dokončno sprejet. Petina proračuna, v katerem je 153,6 milijarde evrov namenjenih za plačila, bo šla za podnebne ukrepe.

>> Aktivnejši boj proti trgovini z otroki
Evroposlanci so ob 30-letnici konvencije ZN o otrokovih pravicah sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo k aktivnejšemu boju proti trgovini z otroki ter prisilnim porokam. V dokumentu, ki ga je podprlo 495 poslancev, 58 jih je bilo proti, 87 pa vzdržanih, parlament tudi izpostavlja ključen prispevek otrok v boju proti podnebnim spremembam.

>> Listina EU o temeljnih pravicah pravno zavezujoča že desetletje
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah bo decembra praznovala deset let, odkar je pravno zavezujoča, a dejansko je stara skoraj dve desetletji. Kljub temu jo pozna le eden od desetih Evropejcev. V Bruslju tako vlade kot civilno družbo pozivajo, naj izboljšajo osveščenost in v celoti uresničijo njen potencial.

>> Fajonova predsednica delovne skupine za schengen
Člani odbora Evropskega parlamenta za pravosodje, notranje zadeve in svoboščine so slovensko poslanko Tanjo Fajon izvolili za predsednico posebne delovne skupine za schengen. Fajnova je napovedala, da si bo prizadevala schengenski ideji povrniti pomen in ugled, prostoru brez meja pa polno življenje.

>> Poziv k ratifikaciji istanbulske konvencije
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami pozval članice EU, ki še niso ratificirale istanbulske konvencije, naj to storijo. Evropski parlament v Strasbourgu je bil v znak solidarnosti z ženskami, žrtvami nasilja, osvetljen oranžno, poslanci pa so žrtve počastili tudi z minuto molka.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

>> Posodobljen zakon o matičnem registru
23. novembra je začela veljati novela > Zakona o matičnem registru (ZMatR), ki usklajuje ZMatR z Zakonom o partnerski zvezi (ZPZ). ZPZ je namreč uvedel nov institut življenjske skupnosti, ki je enakovredna zakonski zvezi, in sicer partnersko zvezo kot življenjsko skupnosti dveh žensk ali dveh moških. Poleg tega se ZMatR usklajuje z Družinskim zakonikom (DZ), ki je ukinil institut podaljšanja roditeljske pravice, uvedel termin starševska skrb, nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku in nadomestil institut odvzema poslovne sposobnosti z institutom postavitve pod skrbništvo. Spremembe pa omogočajo tudi enostavnejšo sestavo smrtovnice z vzpostavitvijo povezav podatkov med starši in otroki ter odpravljajo še nekatere druge pomanjkljivosti zakona, ki so bile ugotovljene pri izvajanju zakona v praksi. V primerjalniku 4. člena si lahko ogledate podatke, ki se vpisujejo v matični register po uveljavljeni noveli ZMatR-C. Spremenjeni 31. člen pa določa pravno podlago za povezovanje matičnega registra z evidencami drugih organov, kot so sodišča in centri za socialno delo, z namenom odprave administrativnih ovir.

>> Razvrstitev prepovedanih drog
7. decembra bo začela veljati nova Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, ki v skladu z Direktivo 2017/2103 in Delegirano direktivo Komisije 2019/369 določa razvrstitev prepovedanih drog glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe, ter glede na uporabo v skupine I, II in III. Nova Uredba uvaja oblikovno posodobljen in poenoten seznam prepovedanih drog, v katerem so vse snovi opredeljene na enak način. Poleg tega pa se seznam prepovedanih drog dopolnjuje s štirimi snovmi, ki jih je Komisija OZN za droge na letošnjem zasedanju uvrstila na seznam mednarodno usklajeno obravnavanih (reguliranih) psihoaktivnih snovi.

>> Ekonomsko-socialni svet
23. novembra je začela veljati sprememba > Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. Sprememba določa, da Ekonomsko-socialni svet (ESS) sodeluje tudi pred sprejemom mnenja vlade o predlogih zakonov s področja delovanja ESS, ki jih v državni zbor vložijo drugi upravičeni predlagatelji na način, da oblikuje stališča, mnenja in priporočila k predlogom zakonov. Tako naj bi se zagotovilo spoštovanje predhodnega socialnega dialoga tudi v primeru vlaganja zakonskih predlogov drugih predlagateljev in ne samo v primeru vladnih predlogov.

>> Državna volilna komisija
Sprememba in dopolnitev > Odloka o delovnem področju in notranji organizaciji službe državne volilne komisije, ki bo začela veljati 7. decembra, dopolnjuje naloge službe Državne volilne komisije (DVK). Tako med naloge službe DVK uvršča tudi sodelovanje pri pripravi in medresorskem usklajevanju ter dajanje mnenj službe k predlogom zakonov in drugih predpisov s področja volilne in referendumske zakonodaje.

>> Upravičenci do brezplačnega javnega prevoza
Novela > Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2), ki je v veljavi od 23. novembra, na področju temeljnih kvalifikacij voznikov v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2018/645/ES. Zaostrujejo se pogoji glede upravljavcev prevozov na področju licenc, na področju javnega potniškega prometa pa je določeno, katera sredstva so namenska sredstva enotne vozovnice proračuna RS. Poleg tega se težje in težko gibalno oviranim študentom, imetnikom invalidske kartice ugodnosti, osebam s statusom vojnega veterana ter upokojencem in osebam starejšim od 65 let zagotavlja brezplačni medkrajevni linijski prevoz (114.b člen - primerjalnik besedila).

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 69

 

Frida Burkelc:
Odtujevanje otroka od drugega starša po razpadu družine

Manca Majcen:
Ali je treba reformirati slovensko dedno pravo?

dr. Albin Igličar:
Resolucija o normativni dejavnosti - deset let kasneje

Zoran Skubic:
Še dopustno zaračunani stroški predčasno poplačanega potrošniškega kredita

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZP-1?
Zakon o prekrških (ZP-1), ki je bil objavljen leta 2003, je doživel že 22 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZP-1.

V časovni lestvici je vseh 23 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 193. člena ZP-1, ki ureja pravico do povrnitve škode). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZP-1 je povezan tudi z več kot 600 strokovnimi članki, več kot 2.270 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 78 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo, ob vsakem členu pa je tudi povezava do komentarja ZP-1.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. januar 2020		Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
1. januar 2020		Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
1. januar 2020		Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
1. januar 2020		Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI)
1. januar 2020		Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.