>> Dvajset finalistov za izbor najvplivnejših pravnikov
Na portalu IUS-INFO letos poteka že devetnajsti izbor 10 najvplivnejših pravnikov in z iztekom prvega dela je znan krog finalistov. Med dvajsetimi pravnicami in pravniki, ki so bili največkrat predlagani, boste obiskovalci portala izbrali deset najvplivnejših v letu 2019. Prejeli smo več kot 100 različnih predlogov oziroma imen slovenskih pravnic in pravnikov, ki so bili letos po vašem mnenju posebej prizadevni in prodorni pri svojem strokovnem delu. Med finalisti je tudi letos nekaj novih imen, sicer pa uveljavljeni pravniki z akademskega področja ohranjajo močan vpliv.

V drugem delu izbora, ki poteka do ponedeljka, 18. novembra, do 12. ure, vsak glasovalec odda svoj glas za enega izmed dvajsetih predlaganih pravnikov in pravnic, pri tem pa lahko doda tudi vprašanje za izbranega kandidata. Po preštetju vseh glasov bodo 19. novembra na portalu IUS-INFO objavljena imena 10 najvplivnejših pravnikov v letu 2019.



Letošnje najvplivnejše pravnice in pravnike bomo povabili na okroglo mizo, s katero se izbor tradicionalno končuje. Na slovesnosti, ki bo v torek, 26. novembra, v ljubljanskem hotelu Slon, bodo najvplivnejši slovenski pravniki in pravnice prejeli priznanja ter v razpravi predstavili svoje poglede na različne aktualne teme in dogodke v slovenskem političnem, gospodarskem in družbenem okolju. Tako kot vsako leto pričakujemo zanimivo in polemično razpravo, ki jo bo mogoče spremljati tudi v živo na spletu.

 

 

>> Več o lanskem izboru in okrogli mizi z naslovom Reforma slovenske demokratične in pravne države?

 

Opraviti imamo z dvema skrajnostnima. Na eni strani z lojalnostjo poklicu, ki jo je izpričal sodnik, ki je za svoj poklic pripravljen žrtvovati vse, kar poklicno ima, torej prav to, namreč sebe kot sodnika, na drugi strani pa z anonimni sodniki, ki so v imenu lojalnosti sistemu - vodstveni strukturi »kao« spontano in simultano, kompaktno, kot eden udarili po sodniku, ki je do konca lojalen svojemu poklicu.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> DZ ima svoj zakon
Poslanke in poslanci DZ so sprejeli Zakon o državnem zboru (ZDZ). Brez zadostne podpore pa je ostal predlog novele zakona o poslancih. V večini poslanskih skupin so se nazadnje odločili glasovati proti, čemur so botrovali tudi očitki v javnosti o povečevanju poslanskih privilegijev.

>> DZ razbremenil plače in bolj obdavčil kapital
DZ je sprejel spremembe štirih davčnih zakonov, s katerimi se razbremenjuje lestvica za odmero dohodnine, po drugi strani pa zvišuje obdavčitev kapitala in uvaja minimalna stopnja obdavčitve podjetij. V proračun se bo zato steklo manj denarja, a naj bi izpad nadomestili z bolj učinkovitim pobiranjem davkov in strožjim nadzorom.

>> Zakonu za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah se obeta presoja ustavnosti
DZ je potrdil zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah. A pot do odprave pomanjkljivosti sodnega varstva vlagateljev v podrejene obveznosti in delnice bank pred izbrisi je še dolga, saj je Banka Slovenije za zakon napovedala vložitev zahteve za presojo ustavnosti.

>> Noveli zakonov o trgu finančnih instrumentov in o množičnem vrednotenju nepremičnin
DZ je sprejel novelo zakona o trgu finančnih instrumentov, s katerim v slovenski pravni red prenaša določila uredbe EU o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu. Poslanci so potrdili tudi novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero se podrobneje opredeljuje posebne enote vrednotenja, kot so bencinski servisi, elektrarne ter pristanišča in marine.

>> Spremembe zakonov o zdravniški službi in zdravilih
Poslanci so potrdili vladno novelo zakona o zdravniški službi in novelo zakona o zdravilih. Novela o zdravniški službi zagotavlja dodatna sredstva za izvedbo pripravništev zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter specializacij zdravnikov do konca leta 2020. Novela zakona o zdravilih pa med drugim ne opredeljuje več prednostne preskrbe z zdravili iz krvne plazme, ki je pridobljena v Sloveniji.

>> Softiću za umor v Mariboru v ponovljenem sojenju še višja kazen
Okrožno sodišče je Senada Softića obsodilo na 29 let in tri mesece zapora za umor in povzročitev splošne nevarnosti pred dvema letoma na Titovi cesti v Mariboru. S tem je sodišče skoraj v celoti prisluhnilo predlogu tožilstva in obtoženemu na ponovljenem sojenju izreklo celo višjo kazen, kot jo je prejel pred pritožbo. Sodba ni pravnomočna.

>> Sojenje v primeru odrezane roke se nadaljuje
Obtožena v primeru domnevne zavarovalniške goljufije z odrezano roko Julija Adlešič se je na današnjem nadaljevanju predobravnavnega naroka izrekla za nedolžno. S tem se je pridružila ostalim trem soobtoženim - Sebastienu Abramovu, Gregorju Colariču in Tinki Huskić Colarič -, ki krivde v omenjeni zadevi ne priznavajo.

>> Tožilstvo zavrglo ovadbo zoper Furlana
Ljubljansko okrožno tožilstvo je zavrglo kazensko ovadbo zoper vrhovnega tožilca in nekdanjega vodjo Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harija Furlana. Anonimni očitki, da naj bi Furlan od nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča prejel 200.000 evrov podkupnine, se tako niso potrdili.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Novela ZKP-N se že uporablja v celoti
Žrtve kaznivih dejanj imajo po novem v predkazenskem in kazenskem postopku zagotovljen širok nabor pravic, tako do zaščite, podpore kot odškodnine. Te je prinesla novela > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se je v pretežnem delu začela uporabljati 20. oktobra. Med drugim novela določa obveznost zagotavljanja informacij žrtvam o njihovih pravicah že ob prvem stiku, obveznost izdelave ocene individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti in obveznost zagotavljanja informacij o postopku.

>> V veljavi višje notarske pristojbine
Nova Notarska tarifa, ki je začela veljati 19. oktobra, določa način vrednotenja in obračunavanja notarskih storitev, po njej pa se vrednotijo notarske storitve, določene v Zakonu o notariatu (ZN). Nova tarifa prinaša zvišanje pristojbin za notarske storitve kot je to razvidno iz Priloge oziroma Izvlečka pristojbin. Tako se je med drugim pristojbina za sestavo notarske listine glede na vrednost predmeta zvišala za med 3 in 89 evri, pristojbina za overitev podpisa na pogodbi se je zvišala za do 8 evrov, overitev prevoda notarske listine pa se je zvišala za 3 evre, na 26 evrov za vsako začeto stran.

>> Ustvarjanje pogojev za enake možnosti
19. oktobra je začela veljati novela > Zakona o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM), katere cilj je povečati delež premalo zastopanega spola pri sestavi delovnih teles vlade ter organov upravljanja in nadzora oseb javnega prava. Tak cilj je tudi pri imenovanju ali predlaganju predstavnic in predstavnikov lokalne in narodne skupnosti v takšne organe. Novela natančno opredeljuje izjeme, ko ni mogoče zagotoviti najmanj 40-odstotne zastopanosti enega spola.

>> Posegi v večstanovanjskih stavbah
Spremembe in dopolnitve > Stanovanjskega zakona (SZ-1), ki so začele veljati 19. oktobra, omogočajo etažnim lastnikom, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, izvedbo gradbenih del in izboljšav za odpravo arhitektonskih ovir tudi, kadar je zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje (primerjalnik besedila 29. člena).

>> Usklajevanje transferjev enkrat letno
Spremembe in dopolnitve > Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (ZUTPG), ki so začele veljati 19. oktobra, določajo usklajevanje transferjev le enkrat letno, medtem ko so se do zdaj usklajevale dvakrat na leto. Vsi transferji, ki se izplačujejo iz različnih blagajn, se bodo po novem usklajevali enotno, in sicer 1. marca z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu glede na podatke državnega statističnega urada.

>> Davek na dodano vrednost
19. oktobra so začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki pa se bodo, razen spremenjenega tretjega odstavka 68. člena, spremenjenega prvega odstavka 74. člena in spremenjenega drugega odstavka 74.i člena, začele uporabljati 1. januarja 2020. Cilj novele je uskladitev ZDDV-1 z Direktivo 2018/1910 glede posebne ureditve skladiščenja na odpoklic in zaporednih dobav, Direktivo 2019/475 in Direktivo 2018/1713 v zvezi z uveljavitvijo možnosti uporabe nižje stopnje DDV za elektronske dobave publikacij. Sprememba tako med drugim za elektronsko dobavljene publikacije uveljavlja stopnjo DDV, ki je enaka stopnji, ki se uporablja za publikacije na fizičnih nosilcih.

>> Avtorska pravica
Spremembe in dopolnitve > Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), ki so začele veljati 19. oktobra, usklajujejo zakon z Direktivo 2017/1564 in s tem omogočajo lažji dostop do objavljenih del invalidnim osebam. V korist invalidov je tako prosto reproduciranje, distribuiranje in priobčitev javnosti objavljenih del, varovanih z avtorsko ali sorodnimi pravicami, pod pogojem, da je uporaba neposredno povezana z njihovo invalidnostjo.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 62 in 63

 

>> Začetek delovanja Evropskega organa za delo
Začel je delovati Evropski organ za delo s sedežem v Bratislavi. Novi organ, ki je zaživel na pobudo Evropske komisije, bo zagotavljal lažji dostop posameznikov in podjetij do informacij in storitev v zvezi z njihovimi pravicami in obveznostmi ter spodbujal sodelovanje med državami EU pri izvrševanju prava EU, med drugim z olajševanjem usklajenih in skupnih inšpekcijskih pregledov ter ukrepanja proti neprijavljenemu delu.

>> Delovanje zasebnostnega ščita EU-ZDA
Evropska komisija je objavila poročilo o tretjem letnem pregledu delovanja zasebnostnega ščita EU-ZDA, ki deluje od leta 2016 in varuje temeljne pravice vsakogar v EU pri prenosu njegovih osebnih podatkov certificiranim podjetjem ZDA v komercialne namene in prinaša pravno jasnost podjetjem pri čezatlantskem prenosu podatkov. Poročilo potrjuje, da ZDA še naprej zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Po zadnjem pregledu so bile sprejete nekatere izboljšave delovanja okvira ter imenovani ključni nadzorni in pritožbeni organi, kot je varuh pravic na področju zasebnostnega ščita.

>> Po tehnični oceni pripravljenosti Hrvaške na schengen sledi politično odločanje
Pozitivna ocena o tehnični pripravljenosti na vstop v schengen, ki jo je v torek za Hrvaško podala Evropska komisija, je predpogoj za vstop države v območje brez nadzora na notranjih mejah. Končno odločitev o vstopu v območje, v katerem je trenutno 26 držav, pa sprejmejo članice EU v posvetovanju z Evropskim parlamentom.

>> Nova Evropska komisija ne bo začela delati 1. novembra
Evropski parlament o novi Evropski komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen ne more več glasovati ta teden, tako da ta ne bo začela delati 1. novembra, kot je bilo predvideno. Parlament bi o novi komisiji lahko glasoval na prvem ali drugem plenarnem zasedanju novembra, a na potezi je von der Leynova. Odhajajoča Evropska komisija pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja pa ne bo prva, ki ji bodo zaradi zapletov pri potrjevanju nove komisarske ekipe podaljšali mandat, ampak se bo to zgodilo že četrtič.

>> V EU svarila o zgodovinski napaki zaradi blokade pogajanj s Skopjem in Tirano
Severna Makedonija in Albanija na vrhu EU v Bruslju nista dočakali zelene luči za začetek pristopnih pogajanj z EU, čeprav ta korak podpira velika večina članic. Pogajanjem s Skopjem nasprotuje le Francija. Vrstijo se svarila o zgodovinski napaki, zamujeni priložnosti in izgubi verodostojnosti unije. Razočaranje nad odločitvijo voditeljev držav so izrazili tudi evropski poslanci.

>> Članice EU se strinjajo s preložitvijo brexita
Članice Evropske unije so se strinjale o ponovni preložitvi britanskega izstopa iz EU, niso pa se še uskladile o tem, za koliko časa bodo brexit preložili. Britanski premier naj bi po navedbah v primeru daljše preložitve pozval k predčasnim volitvam. Britanski poslanci so sicer potrdili predlog zakona, s katerim bi uzakonili sporazum o britanskem izstopu iz unije. A so nato zavrnili tridnevno časovnico obravnave zakona v spodnjem domu britanskega parlamenta. Evropski parlament pa je medtem sprejel ukrepe za primer brexita brez dogovora.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Nina Plavšak:
Vključena lastninska pravica

mag. Nina Betetto:
O nekaterih vprašanjih dopuščene revizije po ZPP-E

dr. Sara Ahlin Doljak:
Zaupnost mediacijskega postopka

Petja Plauštajner:
Komisija za reševanje sporov kot alternativna oblika reševanja sporov

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali besedilo ZUPJS, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je relativno nov predpis, je doživel že 21 vplivov, ki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZUPJS.

V časovni lestvici je vseh 22 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. 25. člen ZUPJS, ki ureja subvencijo malice). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZUPJS je vsebinsko povezan tudi z več kot 60 strokovnimi članki in več kot 340 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno). Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih zakona, na katere se navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.