>> Ustreznost opredelitve posilstva v zakonodaji
Pri pripravi morebitnih sprememb Kazenskega zakonika (KZ-1) bo ministrstvo za pravosodje preverilo tudi ustreznost ureditve kaznivega dejanja posilstva. Predlogi rešitev naj bi bili oblikovani še letos. Področje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je še toliko bolj občutljivo, zato je pred spremembami nujna temeljita analiza področja, so opozorili. V tem okviru zato načrtujejo analizo kazenskih zadev, pravnomočno zaključenih v kazenskem postopku, predvsem tistih v zvezi s kaznivimi dejanji posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe. V analizi bodo na podlagi spoznanj iz konkretnih zadev ocenili širšo ustreznost ureditve v zakoniku in prakso slovenskih pravosodnih organov, zatem pa bodo skozi primerjalno znane modele predlagane ustreznejše rešitve. Med njimi naj bi bila po navedbah ministrstva vsaj rešitev, po kateri "da pomeni da" in "ne pomeni ne". Poslanska skupina NSi pa je minuli teden v zakonodajni postopek vložila predlog za spremembo zakonika, s katero bi preprečili zastaranje pregona kaznivih dejanj, povezanih s spolnimi zlorabami. Opozarjajo, da se številne žrtve bojijo govoriti o zločinu in to storijo šele veliko kasneje v življenju, ko zberejo pogum in storilca prijavijo. A v tem dolgem obdobju lahko po njihovem opozorilu potečejo zastaralni roki, storilec se izogne kazni in za vedno ostane na prostosti.

>> Razveljavljen del zakona o nalogah in pooblastilih policije
Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 113. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki določa, da smejo policisti zaradi ugotavljanja pogojev za udeležbo voznika in vozila v cestnem prometu ter iskanja oseb in predmetov uporabljati tudi tehnična sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic. Ta pa se morajo uporabljati na način, ki ne omogoča množičnega nadzora in obrazne prepoznave. Po mnenju ustavnih sodnikov je omenjena določba v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave RS, v skladu s katerim mora obstajati zakonska podlaga za vsako dejanje, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, torej za vsak korak obdelave, tako za samo zbiranje podatkov, kot tudi za njihovo hrambo, dostop do njih, njihovo posredovanje, analiziranje, primerjanje in vse druge korake obdelave, ki jih ukrep predvideva. Presojo je na Ustavnem sodišču zahteval Varuh človekovih pravic.

>> DZ znova o financiranju šolstva in nepremičninskem posredovanju
Državni zbor bo danes na izredni seji zaradi vetov Državnega sveta znova odločal o noveli zakona o nepremičninskem posredovanju in noveli zakona o financiranju šolstva. Prvi se obeta vnovična podpora, medtem ko je ponovna potrditev novele zakona o financiranju šolstva pod vprašajem. Za podporo novelama bo tokrat potrebna absolutna večina, torej najmanj 46 glasov. Po noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja bi država 100-odstotno financirala obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, razširjenega dela javnega programa pa ne več. Vendar se s tako rešitvijo ne strinjajo niti vsi v koaliciji. Vnovično sprejetje pa se obeta noveli zakona o nepremičninskem posredovanju, s katero želi Levica omejiti plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu in dodatne stroške, ki jih zaračunavajo agencije. Spremembe določajo omejitev višine plačila za posredovanje pri najemu na štiri odstotke pogodbene vrednosti oz. ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov.

>> Spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
DZ je pretekli teden sprejel spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki pri reševanju vlog za državne štipendije črta pravilo glede fiktivnega izračuna in tako poenostavlja postopek. Ukinjeni fiktivni izračun pravice zakon določa kot sankcijo v primeru, ko družina ne uveljavi določenih pravic iz javnih sredstev v predpisanem vrstnem redu. Družina mora namreč najprej uveljaviti otroški dodatek, nato denarno socialno pomoč in varstveni dodatek in šele na koncu otrok uveljavi državno štipendijo. Če družina navedenih pravic ne uveljavi po predpisanem vrstnem redu, mora center za socialno delo izvesti fiktivni izračun pravice, da ugotovi, ali bi bila družina do pravice upravičena. Če bi bila upravičena, šteje to fiktivno pravico kot dohodek, ki naj bi ga družina prejemala.

>> Predlog pokojninske novele v javni razpravi
Predlog pokojninske novele je od torka v javni razpravi, ki se bo iztekla 2. septembra. Za moške predvideva postopno dvigovanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, za upravičenke oz. upravičence pa višjo pokojnino za vsakega otroka, a največ za tri.

>> Spremembe zakona o trgu dela ter zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki med drugim zvišuje minimalno denarno nadomestilo za primer brezposelnosti iz 350 na 530,19 evrov. Predlog bo v javni razpravi do 2. septembra, nato se bo o njem znova usklajeval Ekonomsko-socialni svet (ESS). Ministrstvo je v javno razpravo poslalo tudi predlog sprememb zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki predvideva podaljšanje očetovskega dopusta ob rojstvu dvojčkov ali več otrok, pravico do starševskega dopusta uvaja tudi za rejnike ter dviguje najnižje izplačilo starševskega nadomestila.

>> Vlada danes o kandidaturi Lenarčiča za evropskega komisarja
Vlada bo danes predvidoma obravnavala predlog premierja Marjana Šarca, da bi evropski komisar iz Slovenije postal stalni predstavnik pri Evropski uniji Janez Lenarčič. Do Šarčeve izbire so bili kritični v SD, medtem ko se druge koalicijske stranke v sredo niso uradno odzvale. Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki jo je Evropski parlament s tesno večino izvolil v torek, je izrazila željo, da bi ji države poslale po dva kandidata, moškega in žensko, a po Šarčevem mnenju večina držav tega ne bo storila, saj bi bil v tem primeru eden od kandidatov že vnaprej izgubljen. Neuradno je sicer iz krogov blizu prihodnji predsednici komisije slišati, da lahko članice, ki bodo predlagale ženske, računajo na resorje v skladu s svojimi pričakovanji. Podobno velja tudi za kandidate z močnim političnim profilom. Doslej naj bi bilo predlaganih trinajst članov komisije, vključno z von der Leynovo, od tega pet žensk.

>> Višje sodišče potrdilo 30-letno zaporno kazen za Šljivarja
Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je Mervana Šljivarja januarja obsodilo na 30 let zapora zaradi umora Nedžada Kličića. Naslednji korak obtoženega in njegovega zagovornika Blaža Kovačiča Mlinarja bo pritožba na vrhovno sodišče.

>> Krkovič na prvi stopnji uspel s tožbo proti Peinkiherju
Okrožno sodišče v Ljubljani je sklenilo, da mora nekdanji vodja obveščevalnega oddelka na ministrstvu za obrambo Anton Peinkiher upokojenemu brigadirju Antonu Krkoviču zaradi trditev v medijih plačati 7250 evrov odškodnine. Svoje izjave mora tudi javno preklicati in se Krkoviču opravičiti, izhaja iz sodbe. Peinkiher se bo verjetno pritožil.

>> Sodišče zadržalo odvzem dela mobilnih frekvenc Telemachu
Upravno sodišče je ugodilo družbi Telemach in sprejelo odredbo, s katero je zadržalo ukrep regulatorja trga telekomunikacij Akos, ki je nameraval telekomunikacijskemu operaterju konec septembra odvzeti del frekvenc za mobilno telefonijo, pridobljenih s prevzemom Tušmobila. Telemach je namreč zoper odločbo vložil tožbo.

>> KPK o morebitnem nedovoljenem posegu v sodstvo in tožilstvo.
Predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so včeraj v državnem zboru in v državnem svetu prejeli dokumentacijo v zvezi z zahtevo za parlamentarno preiskavo v zadevi Kangler. Dokumentacijo bodo sedaj preučili in ugotavljali, ali bi zahteva DS lahko predstavljala obliko nedovoljenega posega zakonodajne veje oblasti v sodstvo in tožilstvo.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Z večjo javno dostopnostjo prvostopenjskih sodb se bo počasi spreminjal tudi način poročanja o posameznih sodnih primerih, o tem sem prepričan. In ne samo to, po mojem mnenju bo posledica tudi, da se bo spremenilo pisanje sodb samih. Prepričljivost odločitve bo namreč odvisna tudi od aktivnega vpogleda zunanjih akterjev (še najbolj, ne pa izključno, novinarjev), ki bodo lahko vzpostavili lasten pogled in oceno prepričljivosti ali neprepričljivosti sodne odločitve.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Izvršba zoper javno podjetje
Višje sodišče je s sklepom I Ip 139/2019 ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče preširoko razlagalo izjemo, ki jo določa 4. točka drugega odstavka 32. člena ZIZ, in sicer da objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne službe, ne smejo biti predmet izvršbe. Posledično je z zavrnitvijo celotne predlagane premičninske izvršbe prekomerno poseglo v upnikovo pravico do izvršbe. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo ter sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj če bi sámo ustrezno spremenilo izpodbijani sklep, bi odvzelo dolžniku pravico do pravnega sredstva ugovora. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ponovno odločiti o predlogu za izvršbo in upoštevati podana navodila sodišča druge stopnje.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 190.316 judikatov slovenskih sodišč

 

dr. Zvonko Fišer:
Kje je naše prekrškovno pravo

Igor Vuksanović:
Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?

dr. Peter Gregorčič:
O protiustavnosti financiranja zasebnega šolstva

mag. Sebastjan Kerčmar:
Prenos denarnih sredstev pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in izvršljiv evropski plačilni nalog

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Službe državnega zbora
13. julija je začela veljati sprememba > Odloka o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v službah državnega zbora, ki vsaki poslanski skupini državnega zbora za delovanje poleg sekretarja poslanske skupine in dveh strokovnih sodelavcev, zagotavlja še svetovalca za odnose z javnostmi in vodjo pisarne ali referenta. Sprememba zasleduje cilj bolj enakomerne obremenitve strokovnih sodelavcev v vseh poslanskih skupinah.

>> Regres za prehrano med delom
12. julija je bil objavljen Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom od 1. julija 2019 dalje, ki določa povišanje regresa za prehrano med delom iz 3,81 evra na 3,97 eura za zaposlene v javnem sektorju.

>> KP za lesarstvo
Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za lesarstvo, ki bo začel veljati 1. avgusta, določa nove višine najnižjih osnovnih plač po posameznih tarifnih razredih in jih povečuje za 3,3 %.

>> Nadzor državne meje
Spremenjena in dopolnjena Sklep o ugotovitvi javne koristi za ustanovitev služnosti zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje in Sklep o ugotovitvi javne koristi za ustanovitev služnosti zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje, ki sta začela veljati 13. julija in urejata obstoj javne koristi za ustanovitev služnosti v javno korist na zemljiščih ob državni meji, na katerih se opravljajo naloge nadzora državne meje in na katerih je postavljena, nameščena in uporabljana varovalna ograja ali druga tehnična ovira, določata razširitev javne koristi za ustanovitev služnosti na zemljišča, ki nastanejo s parcelacijo zgoraj omenjenih zemljišč in na katerih je postavljena, nameščena in uporabljena varovalna ograja ali druga tehnična ovira.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 45

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
18. avgust 2019		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
14. september 2019		Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Ali uporabljate zadnje veljavno besedilo ZDIJZ?
Besedilo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki je bil objavljen leta 2003, je bilo do sedaj spremenjeno 12-krat. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZDIJZ.

V časovni lestvici je vseh 13 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. 4. člen ZDIJZ o informaciji javnega značaja). Primerjate pa lahko tudi celotni različici besedil ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZDIJZ je vsebinsko povezan z več kot 240 strokovnimi članki, več kot 270 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno), prek 1770 judikati Sodišča EU in več kot 50 odločitvami Državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.