>> Novela Stvarnopravnega zakonika
V javni razpravi je predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki med drugim prenavlja ureditev etažne lastnine, solastnine in neprave stvarne služnosti. Predlog ureja novo stvarnopravno razmerje, ki je po značilnostih podobno stvarnopravnemu razmerju etažne lastnine - povezane nepremičnine. Institut povezanih nepremičnin ureja primere, ko ima določena nepremičnina, t. i. pomožna nepremičnina, enako funkcijo kot skupni del zgradbe v etažni lastnini, vendar v tem primeru ta ne služi posameznemu delu zgradbe, ampak eni ali več nepremičninam, na katerih stojijo stavbe oz. enodružinske hiše, ki sicer niso v etažni lastnini. Na področju solastnine se predlog osredotoča na reševanje težav pri upravljanju v primerih neaktivnih ali neznanih solastnikov. Po predlogu bi aktivnim solastnikom, katerih solastniški delež predstavlja več kot polovico, omogočili t.i. izredno upravljanje s solastnino ob odobritvi posla s strani sodišča. Predlog predvideva tudi prenovo registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin v sodoben register, v katerega bodo uporabniki lahko prek aplikacije hitreje in učinkoviteje opravljali vpise, javnosti pa bo omogočen boljši vpogled v podatke registra.

>> Čeferin izvoljen za novega ustavnega sodnika
Poslanke in poslanci so za novega ustavnega sodnika izvolili odvetnika Roka Čeferina. V predstavitvi je Čeferin pojasnil, da je do zdaj večkrat podal svoje stališče tudi v dnevnih časopisih in drugih medijih. Po njegovem mnenju se ljudje z vplivom, zlasti intelektualci, namreč ne bi smeli zapirati v ozke strokovne kroge, ampak bi morali o stvareh, ki zadevajo javnost, jasno in glasno zavzeti svoje stališče. Odgovoril je tudi na očitke, da se zavzema za pretirano omejevanje svobode izražanja. Kot je poudaril, trdno verjame, da je svoboda izražanja ena najpomembnejših človekovih pravic, eden temeljnih pogojev vsake demokratične družbe, v kateri je treba dopustiti prost pretok informacij glede katere koli teme v javnem interesu. Verjame pa tudi, da je lahko spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti proti določenim deprivilegiranim skupinam ljudi nevarno.

>> DZ je Mojci Prelesnik podelil nov mandat
Državni zbor je Mojco Prelesnik znova imenoval za informacijsko pooblaščenko, nov petletni mandat ji bo začel teči 17. julija. Med njenimi izkušnjami je bilo izpostavljeno sodelovanje pri pisanju prvega zakona o dostopu do informacij javnega značaja v času dela na ministrstvu za informacijsko družbo, med izzivi minulega mandata pa sprejem in začetek veljave ter uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), s čimer se je Prelesnikova s sodelavci uspešno spopadla.

>> Sprejeta novela energetskega zakona
DZ je v torek sprejel novelo energetskega zakona, ki prinaša številne spremembe in novosti. Med drugim v slovenski pravni red prenaša določila evropskih direktiv o energetski učinkovitosti in o energetski učinkovitosti stavb, zaradi katerih je Slovenija že dobila opomin Evropske komisije. Slovenija doslej namreč ni v celoti izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 kvadratnih metrov pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu in jasno opazne javnosti. Spremembe bodo Agenciji za energijo olajšale primerjavo cenikov ponudnikov, preprečile naj bi nepoštene načine prodaje elektrike in zemeljskega plina prek akviziterjev ter uredile obdelavo osebnih podatkov v sistemu naprednega merjenja in tako omogočile izkoriščanje prednosti, ki jih omogočajo pametni števci.

>> Novela zakona o delu na črno
Državni zbor je v torek potrdil spremembe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki predvidevajo uradno ukinitev zaračunavanja nadomestil in provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vrednotnic za osebno dopolnilno delo s plačilnimi karticami. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) je doslej določal, da stroške plačilnega prometa za plačilo vrednotnice, to je prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, nosi zavarovanec za plačilo prispevkov. To breme bo zdaj tudi uradno padlo na državo.

>> Prehodno obdobje za pozabljene registrske račune
Na KDD je dve leti in pol po ukinitvi registrskih računov še vedno približno 80.000 teh računov, na katerih so ostale delnice iz lastninjenja. To premoženje bo po noveli zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki jo je včeraj potrdil DZ, do konca leta 2021 ostalo na KDD, nato pa se bo preneslo na Kad.

>> Spremembe financiranja zasebnih osnovnih šol
DZ je opravil splošno razpravo o noveli zakona o financiranju izobraževanja, s katero želi vlada uresničiti ustavno odločbo glede financiranja zasebnih šol. Predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala, da novelo za zdaj podpirajo le vladne stranke. V SDS in NSi ji nasprotujejo, Levica je ne podpira, ker da ne bo sprejeta v predlagani obliki.

>> DZ z novelo omilil pogoje za vožnjo intervencijskih vozil
DZ je sprejel novelo zakona o voznikih, ki bo interventnim službam omogočila lažje zagotavljanje operativne pripravljenosti vse dni v letu, saj je omilila pogoje za vožnjo manjših intervencijskih vozil. Novela pa zdaj določa izjeme, po katerih bodo lahko manjša gasilska, reševalna, policijska in intervencijska vozila civilne zaščite, vozili vozniki z vozniškim dovoljenjem kategorije B, ki bodo pred tem opravili dodatno usposabljanje.

>> Predlog za zmanjšanje stroškov občin
Delovna skupina, ki pripravlja spremembe zakonodaje za zmanjšanje stroškov občin, bo vladi predlagala spremembo 25 zakonov v treh skupinah. V prvi bodo spremembe predvidoma osmih predpisov zajete v poseben zakon o zmanjšanju stroškov, ki bo pripravljen pred poletjem. Po oceni vladne strani za občine prinaša okoli 31 milijonov evrov manj stroškov.

>> Načelen dogovor glede sprememb volilne zakonodaje
Predstavniki strank so v tretjem krogu pogajanj pri predsedniku republike dosegli načelen dogovor glede sprememb volilne zakonodaje. Po navedbah Pahorjevega urada je bilo doseženo večinsko soglasje o ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega neobveznega prednostnega glasu. Končno odločitev naj bi sprejeli 12. julija.

>> Policija za zdaj brez novih informacij o poskusu umora sodnice
Mariborski kriminalisti v zvezi s preiskavo nedeljskega nočnega poskusa umora sodnice mariborskega okrožnega sodišča Daniele Ružič za zdaj nimajo novih podatkov, zato nadaljujejo z intenzivnim delom oziroma preiskavo. S Policijske uprave Maribor so danes znova pozvali vse, ki bi karkoli vedeli o zadevi, naj jim to sporočijo.

>> Zaživel prvi portal za anonimno žvižgaštvo
Zaživel je prvi portal za anonimno žvižgaštvo pri nas Žvižgač.si. Portal žvižgačem zagotavlja najvišjo varnost pri zaščiti posredovanja informacij in dokumentov v javnem interesu. Portal upravlja Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Vendar pa resnejše grožnje sodnikom obstajajo, o tem ni dvoma. In kar nekaj jih je, ki so morali dalj časa živeti s policijskim varovanjem - zadevo, ki je sama po sebi takšna, da resno omeji tvoje zasebno življenje, da ne govorimo o vplivu, ki ga ima na življenje sodnikove družine. O tem javnost pogosto ne ve kaj dosti, ker navsezadnje to niti ni nekaj, za kar bi želeli, da se o tem poroča. Poleg tega zaenkrat ni prav pogosto. Vendar se je že pojavila potreba po njem. Če se odločiš za ta poklic, je najbolje ravnati po starem načelu - si vis pacem para bellum (če hočeš mir, se pripravi na vojno) - in to enostavno vzeti v zakup.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Pravno nasledstvo osebnih pravic
Pritožbeno sodišče je v sodbi Psp 450/2018 poudarilo, da je v zvezi s pravnim nasledstvom osebnih pravic Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče glede procesne predpostavke obstoja stranke, procesnega nasledstva in glede podedljivosti terjatve za povračilo nepremoženjske škode (ki je osebne narave) v zadevi opr. št. II Ips 58/2015. Po tem stališču je terjatev za povračilo nepremoženjske škode, ki je strogo osebne narave, podedljiva terjatev, kljub temu, da je tožnik umrl v času postopka. Smrt stranke privede do procesnega nasledstva, ki je odvisna od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. V primeru dedičev je nastopilo materialno in posledično procesno nasledstvo, ker so dediči pravdna stranka že od smrti prednika, formalni vstop dedičev v pravdo pa nima konstitutivnega, ampak zgolj deklaratorni značaj.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 189.534 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Trgovina z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni
15. junija je začela veljati Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o trgovini z določnim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, s katero se izvaja Uredba 2019/125/EU in določajo vsebina vlog za izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz, posredniške storitve, tehnično pomoč in tranzit za blago, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, postopek izdaje dovoljenj za omenjeno blago, zahteve za poročanje o opravljenih poslih, za katere so bila potrebna dovoljenja, prepoved uporabe splošnih izvoznih dovoljenje EU, sorazmerna in ustrezna sredstva ter izvajanje postopkov za zagotovitev skladnosti za izdajo globalnega dovoljenja ter nadzor, pristojni organi in sankcije za kršitve.

>> Varne izvorne države
Odlok o določitvi seznama varnih izvornih držav, ki je začel veljati 15. junija, med varne izvorne države dodaja Gruzijo, Nepal in Senegal, na seznam pa ni več uvrščena Turčija. Za varno izvorno državo se po 61. členu Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) šteje tretja država, če je na podlagi pravnega položaja, uporabe prava v okviru demokratičnega sistema in splošnih političnih okoliščin mogoče sklepati, da v njej na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v 26. členu ZMZ-1, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

>> Zaposlovanje državljanov Republike Srbije v Sloveniji
29. junija bo začel veljati Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji in Protokola o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji. Sporazum določa pogoje in obseg zaposlovanja državljanov Republike Srbije v Sloveniji, pogoje in postopke za izdajo dovoljenja, ki omogoča zaposlitev, pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev migrantov, spodbujanje integracijskih procesov za vključitev na trg dela in v družbo države zaposlitve, način izmenjave informacij med pristojnima nosilcema izvajanja sporazuma, pogoje za ponovno vrnitev v državo zaposlitve ter spremljanje in nadzor nad izvajanjem sporazuma s strani pristojnih organov.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 38

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
22. junij 2019		Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1)
22. junij 2019		Zakon o odvetništvu (ZOdv)
22. junij 2019		Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI)
22. junij 2019		Zakon o sodniški službi (ZSS)
1. julij 2019		Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
1. julij 2019		Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
18. avgust 2019		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
14. september 2019		Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

dr. Judita Dolžan:
Uredbi (EU) glede premoženjskopravnih razmerij za mednarodne pare - kolizijska pravila

Nana Weber:
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - problemi v praksi z vidika prepovedi konkurence

Luka Gaberščik:
Odvetniški izzivi pri preprečevanju pranja denarja

Nataša Pirc Musar:
Svoboda laganja in pravica do pozabe

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZP-1?
Zakon o prekrških (ZP-1), ki je bil objavljen leta 2003, je doživel že 22 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZP-1.

V časovni lestvici je vseh 23 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 193. člena ZP-1, ki ureja pravico do povrnitve škode). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZP-1 je povezan tudi z več kot 270 strokovnimi članki, več kot 2.200 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 760 judikati Sodišča EU ter 60 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo, ob vsakem členu pa je tudi povezava do komentarja ZP-1.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.