>> Karadžić v prizivnem postopku obsojen na dosmrtni zapor
Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je včeraj bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću kazen za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH povišal na dosmrtni zapor. Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in obleganja Sarajeva od aprila 1992 do novembra 1995, v katerem je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. V njegovem primeru je sodišče prvič razsojalo o zajetju 377 modrih čelad za talce od 26. maja do 19. junija 1995 in ga spoznalo za krivega. Z glasovi treh sodnikov proti dvema pa se je senat strinjal s tožilstvom, da obsodba na 40 let zapora ne ustreza teži Karadžićevih zločinov, je povedal predsedujoči senatu Vagn Joensen, ki je prebral sodbo. Prizivni senat je tako razsodil, da obramba ni dokazala pristranskosti sodišča in nepravičnega sojenja. Dokazala pa ni niti, da ni kriv za obleganje Sarajeva in genocid v Srebrenici. Prav tako ni dokazala, da bi kot politični vodja bosanskih Srbov kaznoval tiste, ki so storili te zločine, je dejal sodnik Joensen. "Karadžićeve navedbe, da je bil spoznan za odgovornega samo zato, ker je bil predsednik, niso prepričljive," je dodal.

>> Noveli ZKP zelena luč odbora za pravosodje
Dopolnjen predlog novele zakona o kazenskem postopku je pretekli teden v DZ dobil zeleno luč odbora za pravosodje. Razpravo so sicer zaznamovali različni pomisleki o ustavni oziroma zakonski skladnosti posameznih rešitev. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je povedala, da so iz novele izvzeli vse sporne rešitve, zaradi katerih je DZ v prejšnjem mandatu zavrnil prejšnjo novelo. V nov predlog, ki ga podpirajo tudi na vrhovnem sodišču, tožilstvu in policiji, so tako po dogovoru v koaliciji vključili le tiste rešitve, ki so usklajene s stroko. Po oceni zakonodajno-pravne službe bi bila lahko ustavno sporna določba, ki določa, da se lahko hišna preiskava opravi tudi, ko lastnik stanovanja ni dosegljiv, če mu sodišče pred tem po uradni dolžnosti postavi odvetnika. Tega po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ ustava ne dopušča. Z dopolnilom odbora je bila nato ta določba spremenjena tako, da mora biti na taki preiskavi navzoč preiskovalni sodnik. Sporna se jim zdi tudi določba, ki policiji daje možnost uporabe t. i. IMSI lovilcev, saj da bi bilo treba v zakon navesti dodatne pogoje, kdaj se lahko uporablja tak lovilec, "sicer bo mogoča prekomerna uporaba teh naprav". Včeraj so predlog novele ZKP podprli tudi v Državnem svetu.

>> Vnovič potrjena novela proračunskega zakona
Koalicijski partnerji so sporazum o sodelovanju z Levico pričakovano podpisali še pred ponovnim odločanjem DZ o noveli zakona o izvrševanju državnega proračuna. Po vetu državnega sveta je bilo namreč za ponovno potrditev novele potrebnih najmanj 46 glasov, medtem ko jih ima koalicija sama 43. Tako je bila odvisna tudi od glasov opozicije, zlasti Levice. Državni svetnik Milan Ozimič je sicer v predstavitvi razlogov za odložilni veto DS povedal, da bi morala vlada pripraviti nov zakon, v njem pa urediti znesek povprečnine, ki pripada občinam v skladu Zakonom o financiranju občin ter pri tem upoštevati obveznosti iz dogovora vlade s sindikati javnega sektorja. Zaradi izboljšanja plač zaposlenih v javnem sektorju v številnih občinah namreč kljub nekoliko višji povprečnini ne bodo zmogli pokriti stroškov višjih plač zaposlenih v vrtcih in ostalih javnih zavodih, je pojasnil.

>> DZ podprl interventni zakon za primer brexita brez dogovora
Državni zbor je včeraj podprl predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj v primeru brexita brez dogovora. Za zakon, ki ga je predlagala vlada, z njim pa želi predvsem zagotoviti ohranitev pravic slovenskih državljanov v Veliki Britaniji in britanskih v Sloveniji, je glasovalo 50 od 66 navzočih poslancev, štirje so bili proti.

>> Reševanje prostorske problematike v zaporih
Odbor DZ za pravosodje se je na ponedeljkovi seji seznanil s predstavitvijo projektov reševanja prostorske problematike ljubljanskega in iškega zapora. Pravosodno ministrstvo je na poziv odbora namreč preverilo, ali je projekta mogoče optimizirati. Prvi predlogi so pokazali, da se lahko stroški za prenovo zapora na Igu zmanjšajo tudi za petino.

>> Zadeva Novič
Sodišče je sodno preverjalo čas, ki bi ga Milko Novič potreboval, da bi od svojega doma prišel na kraj, kjer je bil umorjen Janko Jamnik. Po oceni Novičeve obrambe je rekonstrukcija pokazala, da Novič v času, ki ga je imel na voljo, niti teoretično ne bi mogel pravočasno priti na kraj umora. Po oceni tožilke Blanke Žgajnar je bila rekonstrukcija narejena preveč "turistično". "Ob takem načinu oblačenja, izračunavanja, upoštevanja vseh mogočih stvari, ki do zdaj niso bile znane, dejansko nihče ne bi mogel priti do Via Bone pravočasno," je dejala. "Rekonstrukcija je bila narejena na način, ki ne pritiče položaju, ko bi se nekdo odpravljal na to, kar se očita obtoženemu", je dodala.

>> Nekdanji člani uprave Probanke morajo vrniti 1,5 milijona evrov
Nekdanja uprava Probanke je s posojilom družbi Medaljon banko oškodovala za dober milijon evrov, zato morajo Romana Pajenk, Milana Lah in Vito Verstovšek v 15 dneh Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot pravni naslednici Probanke po odločitvi mariborskega višjega sodišča plačati okoli 1,5 milijona evrov odškodnine.

>> Priznanje podkupovanja stečajnega upravitelja
Ljubljansko okrožno sodišče je po priznanju krivde za podkupovanje stečajnega upravitelja Tomaža Kosa v zadevi MKT Print obtožena Uroša Šušteršiča in Damjana Murka obsodilo na zaporne kazni, ki jih bosta izvršila z delom v družbeno korist, in plačilom kazni. Kos, ki naj bi pri vodenju stečaja prejemal podkupnino, tega sicer ne priznava.

>> Višje sodišče odreklo odškodnino nekdanji veleposlanici
Višje sodišče je spremenilo lansko sodbo delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je nekdanji vodji stalnega predstavništva na Dunaju, veleposlanici Blanki Jamnišek, prisodilo 52.717 evrov odškodnine, ker je leta 2013 ostala v pokvarjenem službenem dvigalu. Zunanjemu ministrstvu tako ne bo treba izplačati odškodnine.

>> Afera Koprivnikar
Na okrožnem sodišču v Ljubljani je bil v ponedeljek predobravnavni narok zoper peterico policistov, vpletenih v tako imenovano afero Koprivnikar, zaradi katere so dobili izredne odpovedi, zdaj pa so še v kazenskem postopku. Tožilstvo jim očita dajanje podkupnin in sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, a krivdo po obtožnici zanikajo.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Novosti v nepravdnem postopku
Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki bo začel veljati 15. aprila 2019, določa pravila, po katerih sodišče obravnava osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter druge zadeve, ki se rešujejo v nepravdnem postopku. Nov zakon je bilo treba sprejeti predvsem zaradi uveljavitve Družinskega zakonika (DZ), ki prenaša pristojnost za odločanje v družinskih zadevah s centrov za socialno delo na sodišča. Tako se odpravlja dosedanja delitev, da v nekaterih družinsko pravnih vprašanjih odločajo različni organi. Enotna obravnava celotnega položaja družine pred enim sodiščem in po enotnih pravilih naj bi zagotovila hitrejše reševanje družinskih zadev. Glavnina novosti je namenjena procesni ureditvi postopkov za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. ZNP-1 v teh postopkih omogoča učinkovitejšo zaščito pravic vseh udeležencev postopka, zlasti otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. Ureditev v splošnih določbah zakona daje večji poudarek večjemu vsebinskemu odločanju v nepravdnih postopkih. Reformirajo se izredna pravna sredstva, s čimer se daje ustrezno mesto vlogi Vrhovnega sodišča, ki bo imelo po novem prek dopuščene revizije tudi v nepravdnih postopkih možnost poenotenja sodne prakse in skrbi za njen razvoj.

>> Zbiranje predlogov možnih kandidatov za sodnika ustavnega sodišča
Predsednik republike je objavil poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za eno prosto mesto sodnika ustavnega sodišča. Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) določa, da je za sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Predlogi možnih kandidatov za sodnika ustavnega sodišča morajo biti obrazloženi, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti ter dokazila o izpolnjevanju pogojev. Predloge je treba poslati najkasneje do ponedeljka, 6. maja 2019 na naslov Urada predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 16

 

Sodišče v obrazložitvi sklepa zapiše, da se materi očita jemanje mamil. Tako pomembna trditev ne more biti del argumentacije, če ostane na ravni pavšalnosti in nedokazana. Temeljna učenja psihologije za pravnike jasno opozarjajo na pomen in moč takšnih omemb v sodbah sodišč, če in kadar te ostanejo neraziskane in nedokazane. Takšne reči imajo tako močan učinek predsodka, da neposredno vplivajo na odločevalce in njihovo končno odločitev: ti si, premišljeno ali podzavestno, ustvarijo hipotezo, ki jo potem avtomatično potrjujejo s svojimi spraševanji, sklepi in ocenami. Za delo sodišč takšno ravnanje ne more in ne sme biti sprejeto kot procesno pravilno.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Timon Hren:
Zakaj govorimo o odvetnikovi svobodi do izražanja?

Una Crnek:
Videz nepristranskosti: fantόm v pravosodju

Mojca Mlinarič:
V okviru svobode izražanja varovana tudi objava hiperpovezave, ki je vodila do sporne spletne vsebine

Januša Grumerec Prosenc:
Nadomestilo za neizrabljen letni dopust ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Zaseg vozila
Zaseg vozila predstavlja poseg v tožnikovo premoženje, zaradi česar mora biti ta ukrep zakonit, cilj zasega stvarno upravičen in sredstva pravno dopustna, prav tako pa mora biti ukrep sorazmeren cilju. V konkretnem primeru (VSRS Sklep II Ips 315/2017) je tožnik od države zahteval plačilo odškodnine, saj mu je država 21. aprila 2008 zasegla vozilo, ki je bilo evidentirano kot ukradeno v Schengenskem informacijskem sistemu. Kljub temu, da je bilo vozilo ukradeno, pa je tožnik postal njegov lastnik kot dobroverni kupec na podlagi 64. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Vozilo je bilo tožniku vrnjeno 16. februarja 2009, v vmesnem času pa vozila ni mogel uporabljati. Tako je tožnik zahteval od države plačilo zmanjšane vrednosti vozila.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 186.842 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZPP?
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) je doživel že 29 vplivov na besedilo in vse spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZPP.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 30 verzij prečiščenega besedila zakona, kot se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov lahko natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. primerjava besedila 324. člena ZPP (sestavine sodbe) pred in po spremembi. Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZPP je vsebinsko povezan z več kot 1.830 strokovnimi članki, več kot 1.890 odločbami Državne revizijske komisije, več kot 44.450 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 653 sodbami Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
15. april 2019		Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB)
15. april 2019		Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
15. april 2019		Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
15. april 2019		Družinski zakonik (DZ)
15. april 2019		Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
15. april 2019		Zakon o sodnem registru (ZSReg)
15. april 2019		Zakon o sodiščih (ZS)
15. april 2019		Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
14. september 2019		Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.