V primeru nepopolnega prikaza kliknite TUKAJ.
IUS-INFO
 
Tedensko obvestilo o pravnih novostih
 
 
Avgust 2018, številka 31 / letnik XVI.
 
Affirmanti incumbit probatio.
Dokazovati mora tisti, ki nekaj trdi.
 
     

 

Novosti

NOVOSTI

     
 
>> ESČP se lahko zaprosi za mnenje že med obravnavo primera
V veljavi je Protokol 16 k evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, po katerem bosta lahko tudi slovensko vrhovno in ustavno sodišče zaprosila Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) za svetovalno mnenje glede pravnih vprašanj v zvezi z interpretacijo Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njenih protokolov. ESČP bo sicer lahko odločilo, ali bo na vprašanje odgovorilo ali ne. Država pogodbenica ni zavezana slediti mnenju ESČP, prav tako pa svetovalno mnenje ne bo prejudiciralo morebitnih bodočih odločitev sodišča v zadevi, v kolikor bi stranke pred njim naknadno sprožile spor. Protokol širi jurisdikcijo ESČP na dajanje svetovalnih mnenj nacionalnim sodiščem držav članic Sveta Evrope. Uvršča se v okvir reforme ESČP, njegov glavni namen pa je razbremenitev ESČP.

 
 
  Celovita ponudba za pravnike: PROFESIONALNI PAKET +
 
 
 
V DANAŠNJEM TEDNIKU:
     
› Novosti
› Aktualno
› Pregled slovenske zakonodaje
› IUS kolumna
› Evropska unija
› Strokovni članki
› IUS-INFO čistopisi
› Dobro je vedeti
     
    NE SPREGLEJTE
Vlasta Nussdorfer: Nam bodo polnoletni otroci dali dovoljenje?
 
     

 

AKTUALNO

AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA

     
 
>> Zadeva Teš 6
Višje sodišče v Celju je na zahtevo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča pregledalo potek preiskave v primeru Teš 6 in poročilo posredovalo ministrstvu. Ker morajo poročilo še dopolniti, dokončnih ugotovitev še ne razkrivajo, so pa pojasnili, da so ukrepi usmerjeni v zagotovitev pospešenega in kontinuiranega dela na zadevi. Gre za eno najobsežnejših zadev, ki so jih kdaj obravnavali. Spis ima namreč več kot 59.000 strani z vsemi prilogami in je trenutno v kar 151 fasciklih, za kar je potreben en cel dodaten pisarniški prostor.

>> Zadeva Balkanski bojevnik
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi enega od obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik Anesa Selmana soglasno odločilo, da se sodbe vrhovnega sodišča ter višjega in okrožnega sodišča v Ljubljani razveljavijo, kolikor se nanašajo na pritožnika. Zadeva se po ustavni odločbi vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

>> Ustavna pritožba na novelo zakona o TNP
Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je vložila ustavno pritožbo na novelo > Zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki je v veljavi od lanskega oktobra. Kot so sporočili iz organizacije, nikoli niso bili proti športu in rekreaciji državljanov, so pa proti nelegalnim gradnjam in uničevanju narave, še posebej na zaščitenih območjih.

>> Povzročitelj prometne nesreče predlaga obnovo postopka
Samo Tadin, ki se je julija 2015 na Ižanski cesti namerno zaletel v policijsko vozilo na nujni vožnji in v zaporu na Dobu prestaja zaporno kazen, je na ljubljansko okrožno sodišče vložil predlog za obnovo kazenskega postopka. Tadin sedaj trdi, da je z nesrečo skušal storiti samomor. O obnovi postopka bo odločal senat sodišča.

>> Splošna javnosti bolj zadovoljna z delovanjem sodišč
V splošni javnosti zadnja leta ves čas narašča delež tistih, ki zaupajo sodiščem, kaže anketa, ki jo je za Vrhovno sodišče opravilo Znanstveno-raziskovalno središče v Kopru. Izredno je narasel delež tistih, ki menijo, da so postopki na sodiščih popolnoma pravični, so izpostavili na sodišču, a poudarili, da je še prostor za izboljšave. Če je namreč leta 2013 tako ocenilo 44 odstotkov vprašanih, je lani tako menilo že 59 odstotkov vprašanih. Prav tako so se zadnja štiri leta izboljšale ocene zadovoljstva uporabnikov z delovanjem sodišč. Izboljšuje se zadovoljstvo s časovnimi vidiki reševanja zadev, s sodnim osebjem in jasnostjo pisanj sodišč. A uporabniki so vedno bolj kritični do prostorskih pogojev in opremljenosti sodišč.

>> Lani na državnem odvetništvu rast števila rešenih zadev
Vlada se je seznanila z letnim poročilom o delu državnega odvetništva za leto 2017. Po podatkih iz poročila je trend gibanja zadev podoben kot v letu poprej, se je pa za 5,6 odstotka povečalo število rešenih zadev, so sporočili z ministrstva za pravosodje.

>> Predlog zakona o trgu finančnih instrumentov
Kolegij predsednika DZ je določil, da bo DZ predlog zakona o trgu finančnih instrumentov obravnaval po nujnem postopku. V obravnavi bosta tudi predloga novele zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov in novele zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki sta s prvim zakonom vsebinsko tesno povezana. Čeprav je bilo slišati precej kritik, je kolegij z večino odločil, da je treba minimizirati finančno škodo, ki bi lahko nastala za državo.

>> Čezmerna državna regulacija
Številni Slovenci menijo, da je v državi preveč zakonske regulacije, ki prizadene tako svobodo odločanja odraslih kot tudi gospodarstvo, opozarja Inštitut Libertas. Pri tem se sklicuje na junija opravljeno raziskavo Mediane. Kot so na inštitutu poudarili, bi morali to imeti v mislih tudi pri oblikovanju koalicije.

 
 
 
 
 
  Znan je program 44. Dnevov slovenskih pravnikov, 11. - 13. oktober 2018, Portorož
 
     

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO

     
 
>> Zaščita državne naložbe v NLB
Objavljen je bil Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana (ZVKNNLB), ki bo začel veljati naslednji dan po dnevu, ko bo minister, pristojen za finance, v Uradnem listu RS objavil, da je Evropska komisija izdala odločitev, s katero je spremenila prodajne zaveze za prodajo banke. Namen zakona je zagotoviti nadomestitev negativnih finančnih posledic, ki NLB nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev (rubežev) pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč, ki so po prepričanju Slovenije v nasprotju z ustavnim zakonom ter mednarodnimi sporazumi, kot je memorandum z Mokric. V zakonu je posebej navedeno, da ta ne vzpostavlja državnih jamstev za prenesene devizne vloge. Če bo Hrvaška izvršila prisilno izvršbo in rubila premoženje NLB, bo država iz sklada za nasledstvo banki, ki mora sicer tudi sama aktivno vlagati pravna sredstva zoper sodbe hrvaških sodišč, povrnila negativne finančne posledice. V primeru, da premoženja v nasledstvenem skladu ne bi bilo dovolj, pa ima država možnost, da namensko premoženje sklada poveča iz B bilance državnega proračuna. Glede na to, da so hrvaška sodišča začela intenzivirati sodne postopke, je nevarnost izterjav vedno bolj realna, neurejenost tega področja pa lahko vpliva na kupnino v privatizacijskem postopku NLB, kar bi lahko imelo pomembne finančne posledice za državo.

>> Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine
Nova Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije, ki je bila sklenjena za določen čas, in sicer od 15. avgusta 2018 do 31. decembra 2022, med drugim prinaša zaprtje trgovin na praznike, povišanje plač ter višje dodatke na nedeljsko delo. Če je namreč doslej veljalo, da lahko zaposleni dela 15 nedelj in pet praznikov, so v pogajanjih dosegli, da bodo s septembrom trgovine zaprte na vse praznike, razen izjem, ki jih določa zakon in so točno določene tudi v kolektivni pogodbi (npr. bencinski servisi, lekarne in zaposleni v skladiščih). Bodo pa zaposleni s septembrom po novem lahko delali 20 nedelj na leto (a ne več kot dve na mesec), a bo cena dela višja. Delavec bo upravičen do dodatka za delo na nedelje v višini 100 odstotkov od bruto osnovne plače delavca oz. ustrezne urne postavke, a ta dodatek ne more biti manjši od 6,05 evra na uro bruto (doslej 5,40 evra na uro bruto). Nova kolektivna pogodba jasneje opredeljuje, da tedenski delovni čas, vključno z nadurami, v primeru neenakomerno razporejenega in začasno prerazporejenega delovnega časa ne sme preseči 56 ur tedensko. Če delavec v okviru 12-mesečnega referenčnega obdobja (konec leta), kot to določa zakon, ne izrabi presežka ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, mu je delodajalec v naslednjem mesecu dolžan izplačati presežek ur v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za 60 odstotkov. Število dopustov se z novo pogodbo ne spreminja, bodo pa imeli člani sindikata pravico izrabiti štiri dni letnega dopusta na tisti dan, ki ga določi sam, ostali tri dni. Člani sindikata imajo tudi pravico do enega dodatnega dneva plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu zaradi sindikalnega izobraževanja ali usposabljanja.

 
 
 
 
 
  Jesenski Veliki kongres javnega naročanja, 17. in 18. september 2018, Portorož
 
     

 

IUS KOLUMNA

IUS KOLUMNA

     
             
      Zadeva LM in njen ustavni potencial    

dr. Matej Avbelj
   
Sodišče EU (SEU) je končno presodilo v nestrpno pričakovani zadevi Celmer C-216/18 PPU. V njej je irsko predložitveno sodišče spraševalo SEU, kako naj v okoliščinah konkretnega primera pred seboj razlaga pravo EU, ki ureja evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP). Nepoučeni opazovalec bi lahko samo zamahnil z roko, rekoč še eden od mnogih primerov ENPP, in šel dalje. Toda to bi bila velika napaka. Zadeva Celmer je naslavljala ustavno, sistemsko vprašanje združljivosti poljskega obglavljenja pravosodnega sistema s pravom EU. Na tnalu je bilo torej precej, kratkoročni izplen pa je bil, sploh glede na previsoka pričakovanja, skromen.
   
     
   
 
 
>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.
 
     

 

EVROPSKA UNIJA

EVROPSKA UNIJA

     
 
>> Sodišče EU o varstvu delavcev ob plačilni nesposobnosti delodajalca
Bolgarsko Vrhovno sodišče, ki je odločalo v kasacijskem postopku, se je na Sodišče EU obrnilo s predhodnim vprašanjem, ali je treba Direktivo št. 2008/94 varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim predpisom, kakršen je 4. člen bolgarskega Zakona o varstvu terjatev delavcev, ki ne zagotavljajo jamstva za terjatve, ki jih imajo iz naslova plač delavci, katerih delovno razmerje je prenehalo več kot tri mesece pred vpisom sodne odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti nad njihovim delodajalcem v sodni register. Sodišče EU je v sodbi št. C-338/17 v zadevi Virginie Marie Gabrielle Guigo poudarilo, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da socialni cilji Direktive št. 2008/94 zagotavljajo, da se vsem delavcem v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca zagotavlja minimalno varstvo na ravni Evropske unije z izplačilom neporavnanih terjatev, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij in ki se nanašajo na plačilo za določeno obdobje. Vendar pa imajo skladno s to direktivo države članice možnost, da omejijo obveznost plačila z določitvijo referenčnega obdobja ali obdobja jamstva in/ali zgornje meje plačil.

>> Prizadevanja za zaščito proračuna EU pred goljufijami
Evropska komisija je potrdila Nizozemsko kot 21. državo članico EU, ki sodeluje v Evropskem javnem tožilstvu (EJT). EJT bo imelo ključno vlogo v boju proti kaznivim dejanjem, ki škodijo proračunu EU, kot so goljufije, korupcija, pranje denarja ali resne čezmejne goljufije na področju DDV. V vseh sodelujočih državah članicah bo EJT začelo delovati do konca leta 2020.

>> Ukrepi trgovinske zaščite
Evropska komisija je v torek objavila letno poročilo o ukrepih trgovinske zaščite, v katerem pojasnjuje, kako je leta 2017 uporabila svoje protidampinške in protisubvencijske ukrepe za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja v skladu z zahtevami Svetovne trgovinske organizacije. Število novih preiskav je ostalo visoko, na podobni ravni kot leta 2016, število preiskav o tem, ali naj se obstoječi ukrepi podaljšajo za novo obdobje, pa se je v primerjavi z letom poprej povečalo za 75 odstotkov.

>> Evropejcem na voljo številne digitalne pravice
Po lanskoletni odpravi stroškov gostovanja v EU imajo dopustniki zdaj možnost, da tudi na potovanju brez ovir ali dodatnih stroškov dostopajo do svojih digitalnih spletnih vsebin, pa naj gre za televizijske naročnine, filme, šport, glasbo ali e-knjige. Nova pravila o varstvu podatkov prinašajo Evropejcem boljši nadzor nad njihovimi osebnimi podatki. Od septembra dalje bodo imeli Evropejci za dostop do javnih storitev pravico uporabljati svojo nacionalno elektronsko identifikacijo (eID) po vsej EU. Od decembra bo na voljo tudi prosti pretok neosebnih podatkov, ki bo podjetjem omogočal shranjevanje in obdelavo podatkov kjerkoli v EU. Poleg tega bo od 3. decembra mogoče kupovati prek spleta brez neupravičene diskriminacije zaradi lokacije nakupa. Naslednje leto pa bodo Evropejci lažje primerjali cene dostave paketov, cene čezmejne dostave paketov pa bodo ugodnejše.

>> Začenja se sezona velikih kadrovskih kupčij v EU
V EU se odpira sezona velikih kadrovskih kupčij. Majskim evropskim volitvam bodo sledile menjave na vodilnih položajih v Evropski komisiji, Evropskem svetu in evropski diplomatski službi. Začelo pa se je v Evropski centralni banki. Vprašanje, kdo bo četrti predsednik banke, je v ospredju že od imenovanja novega šefa evroskupine konec lanskega leta.

 
 
 
 
 
  Urejanje delovnih razmerij v praksi
 
     

 

STROKOVNI ČLANKI

STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA

     
 
 
 
 
 
 
 
     

 

IUS-INFO ČISTOPISI

IUS-INFO ČISTOPISI

     
 
>> Ali uporabljate zadnje veljavno besedilo ZGD-1?
Besedilo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je od svoje objave leta 2006 doživelo kar 16 posegov. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZGD-1.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 17 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, v primerjalniku členov pa lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - kot primer si lahko ogledate 295. člen ZGD-1 - sklic skupščine pred in po noveli.

ZGD-1 je ob večini členov povezan s komentarjem zakona ter z več kot 1.000 strokovnimi članki, več kot 1.400 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in skoraj 700 judikati Sodišča EU ter več kot 250 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

 
 
 
  V dokumente IUS-INFO lahko dodajate zasebne opombe ali javno komentirajte
 
     

 

DOBRO_JE_VEDETI

DOBRO JE VEDETI

     
 
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.

 
© 1989-2018 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane

Tednik ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in zakonodajo na področju varstva podatkov, in sicer na podlagi vaše prijave na spletni strani www.iusinfo.si, našega zakonitega interesa, sklenjenega naročniškega razmerja ali drugega razmerja, za katerega veljajo splošni pogoji družbe, ali izrecne privolitve. V kolikor Tednika ne želite prejemati, se lahko odjavite s seznama prejemnikov.