>> Slovenija poslabšala uvrstitev po indeksu zaznave korupcije
Več kot dve tretjini držav sta po indeksu organizacije Transparency International (TI) o zaznavi korupcije za leto 2017 dobili slabo oceno, kar pomeni, da večina svetovnega prebivalstva živi v državah, ki se vidijo kot koruptivne. Ocena Slovenije po indeksu zaznave korupcije za leto 2017 kaže, da še ni naredila vidnejšega preboja na področju preprečevanja in pregona korupcije, s čimer bi se približala razvitejšim državam. Slovenija se je z oceno 61 uvrstila na 34. mesto med 180 državami na primerjalni lestvici držav, je razvidno iz poročila. Tako je dobila enako oceno kot v letu 2016, a izgubila tri mesta na primerjalni lestvici držav. V prejšnjem poročilu se je Slovenija z 61 točkami uvrstila na 31. mesto, raziskava pa je zajemala 168 držav. Protikorupcijska komisija oceno razume kot pomemben pokazatelj, da zadovoljivo sledi ciljem zamejevanja korupcije v državi pod pogoji, ki niso rožnati. Obenem si želi, da bi indeks zabeležil višje število točk in odražal bolj učinkovit boj proti korupciji v Sloveniji.

>> Novela zakona o javnem naročanju
Državni zbor je potrdil novelo zakona o javnem naročanju, ki bolje ščiti delavce pred kršitvami delovne in socialne zakonodaje s strani izvajalca javnega naročila ali njegovega podizvajalca. Po novem bo lahko naročnik razveljavil pogodbo o javnem naročilu, če bo ugotovil, da izvajalec huje krši delovno, okoljsko ali socialno zakonodajo. V novelo zakona so dodali člen, ki ureja, da velja specialna ureditev za primere naročanja v delovno intenzivnih storitvah, ki so se izkazale za najbolj problematične. Tu se uvaja polletno preverjanje obveznih pogojev za izključitev izvajalca v vseh primerih javnih naročil, ki so sklenjena za veljavnost najmanj enega leta. Gre za 82 storitev s področja gradbeništva, strežbe, čiščenja, varovanja in cestnih prevozov.

>> Protikorupcijska novela primerna za nadaljnjo obravnavo
Državni zbor je potrdil, da je predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog ustvarja pogoje za učinkovitejše delo KPK oziroma pravni okvir za krepitev vrednot in načel, kot so integriteta, odgovornost, transparentnost, vladavina prava in javni interes. KPK z vladnim predlogom ni zadovoljna, saj da ne rešuje ključnih vprašanj za delovanje komisije.

>> Večja varnost zaščitenih prič
Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o zaščiti prič, ki ga zdaj pošilja v DZ. Predlog naj bi povečal zaščito prič, ki so ogrožene zaradi sodelovanja ali pričanja v kazenskem postopku na način, da bi lahko prirejeno identiteto dobile že v zgodnji fazi preiskave. Omogočil bi uporabo prirejene identitete tudi po izteku programa.

>> Novosti na področju družinske politike
Državni zbor je potrdil novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki med drugim določa izplačilo pomoči ob rojstvu otroka v obliki dobroimetja in uvaja nov način izrabe očetovskega dopusta. Z novelo uvajajo nov način izrabe očetovskega dopusta, ki je bolj enostaven, pregleden in fleksibilen, pri čemer trajanje očetovskega dopusta in višina nadomestila ostajata nespremenjena.

>> Podaljšanje veljavnosti pogodbe v javnih naročilih v določenih primerih nedopustno
Vrhovno sodišče je v sporu med Darsom in vrhovnim državnim tožilstvom o tem, ali se rok veljavnosti pogodbe lahko podaljša brez novega javnega naročila, presodilo v prid tožilstvu. V primeru dobave posipne soli Dars ne bi smel spremeniti te bistvene sestavine pogodbe in jo podaljšati brez novega javnega naročila.

>> Izplačila deviznih vlog na Hrvaškem v nasprotju s slovenskim pravom
Izplačila NLB na podlagi sodb hrvaških sodišč za prenesene devizne vloge v nekdanji zagrebški podružnici Ljubljanske banke (LB) "niso v skladu z našo pravno ureditvijo", pa tudi s sporazumom o nasledstvu, ki sta ga podpisali obe državi, je danes po seji vlade povedal premier Miro Cerar. Gre za nasledstveno vprašanje, je poudaril.

>> Sodnik zavrnil dodatna izvedenska mnenja za Bajdeta
Celjski okrožni sodnik Zoran Lenovšek je na obravnavi zoper Velenjčana Romea Bajdeta, ki je obtožen umora partnerke decembra 2015 v Velenju, zavrnil dodatna izvedenska mnenja, ki jih je zahtevala Bajdetova zagovornica Maksimiljana Kincl Mlakar. Bajde je sodniku potožil, da ga pestijo psihične težave, zaradi katerih je bil tudi na celjski urgenci.

>> Vajdi in Bagariju ni bilo v prid niti drugo psihiatrično mnenje
Na ptujskem sodišču gre h koncu sojenje Francu Vajdi in Andreju Bagariju, ki ju tožilstvo bremeni uboja 65-letnega Srečka Marina po skupnem popivanju junija lani v Vajdovi hiši na Ptuju. Tudi druga izvedenka Margareta Kocmur pri obdolženih ni zaznala možnosti bistveno zmanjšane prištevnosti v času kaznivega dejanja. Sodbo je pričakovati 8. marca.

>> Zadeva Radan
Na sojenju zdravniku Ivanu Radanu, ki je med drugim obtožen umora štirih bolnikov iz morilske sle, tudi do današnje obravnave še niso dočakali dopolnitve izvedenskega mnenja avstrijskega zdravnika Wolfganga Krölla. Za dopolnitev ga je sodišče zaprosilo že pred meseci, po prvih napovedih pa naj bi jo Kröll pripravil do decembra.

>> Pod drobnogled dogajanje v Novi KBM
Komisija DZ, ki preiskuje sume pranja denarja, se bo po preiskavi primera iz NLB osredotočila na dogajanje v Novi KBM. V njenih poslovalnicah v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici naj bi sumljive transakcije opravljali italijanski državljani.

>> AI v letnem poročilu opozarja na slab položaj beguncev, Romov in izbrisanih
Z dopolnitvijo zakona o tujcih je Slovenija spodkopala pravice prosilcev za azil. Napredka v zadevi izbrisani ni bilo, Romi pa se še naprej soočajo z diskriminacijo in segregacijo, v danes objavljenem poročilu za leto 2017 ugotavlja mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI).

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> V veljavi dopolnitev ZDIJZ
Danes, 22. februarja, je začela veljati dopolnitev > Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki natančneje ureja stransko udeležbo v postopku. Po novem je stranskim udeležencem onemogočen vstop v postopke odločanja o dostopu do podatkov, ki so po zakonu javni (a26.a člen). Številne organizacije so namreč opozarjale, da vključevanje stranskih udeležencev v postopke odločanja o dostopu do informacij javnega značaja podaljšuje postopke in jih draži, kar ovira njihovo delo. Določbe novega člena se ne uporabljajo za postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo, v katerem organ ugotavlja, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb, zaradi katerega so zahtevane informacije določene kot izjema od prostega dostopa.

>> Obsežna novela ZEN že velja
Spremembe in dopolnitve > Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ki so začele veljati danes, 22. februarja, posodabljajo pomanjkljivo ureditev evidentiranja in spreminjanja podatkov o zemljiščih, stavbah in delih stavb v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin. Pri zemljiškem katastru so med drugim predvidena bolj jasna pravila vodenja in usklajevanja podatkov o dejanski rabi zemljišč. Novela ureja tudi lokacijsko izboljšavo podatkov, za kar bo uvedena nova geodetska storitev. Pri katastru stavb se bodo med drugim uskladila pravila za vpisovanje podatkov o lastnikih delov stavb s pravili za vpisovanje teh podatkov v zemljiško knjigo. Omejuje se delitev stavbe na več delov, ki bo dovoljeno le, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo. Lastniki nepremičnin bodo enkrat letno prejeli obvestilo, če se bodo podatki v evidencah spremenili. Bistveni podatki o stavbah in delih stavb (predvsem spreminjanje površin in dejanskih rab delov stavb) se bodo lahko spreminjali le z elaboratom geodetskega podjetja ali projektanta. Za prekrške iz tega zakona se v hitrem postopku lahko izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe v ZEN.

>> Prepoved zaračunavanja nadomestil za plačila s karticami že velja
Danes, 22. februarja, je začel veljati tudi Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), ki povečuje varnost in ugodnosti za potrošnike. Novi zakon med plačilne storitve vključuje novi obliki storitev, ki se izvajata prek interneta, in sicer storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih. Po novem so prepovedana posebna nadomestila za plačilo s kreditno ali plačilno kartico, ki jih za sprejem kartice kot plačilnega instrumenta zahtevajo trgovci, in sicer pri plačilih z vsemi plačilnimi karticami, ki jih potrošnikom v Sloveniji izdajajo ponudniki plačilnih storitev.

>> Novela zakona o cestah
Spremembe in dopolnitve > Zakona o cestah (ZCes-1), ki bodo začele veljati 8. marca, med drugim urejajo nov sistem odstranjevanja poškodovanih in pokvarjenih vozil na avtocestah in hitrih cestah. Za uporabnike je novost le v tem, da bo lahko odvoz tovornega vozila opravil tisti izvajalec, s katerim bo Dars po izvedenem javnem razpisu sklenil pogodbo. Novela tudi določa skupni prometni prostor, ureja možnost vzpostavitve poskusne prometne ureditve na državni cesti in zvišuje globe za prekrške, povezane s postavitvijo oz. uporabo objektov za obveščanje in oglaševanje.

>> Poslovanje državne uprave
Vlada je izdala novo Uredba o upravnem poslovanju, ki bo začela veljati 17. aprila. Uredba ureja upravno poslovanje organov državne uprave, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih pravnih in fizičnih oseb, če na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, ter poslovanje in zagotavljanje javnosti dela, upravljanje dokumentarnega gradiva, posebne primere krajevne pristojnosti, uradna dejanja, uradne zgradbe, prostore in opremo ter zagotavljanje varnosti in nadzor nad izvajanjem uredbe, ki ga opravlja upravna inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za javno upravo.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 9 in 10

 

>> Sodišče EU: Zavrnitev goljufivih potrdil s področja socialne varnosti
Sodišče Evropske unije je v sodbi št. C-359/16 (Omer Altun in drugi) najprej opozorilo na sodno prakso, v skladu s katero načelo lojalnega sodelovanja zavezuje nosilca izdajatelja, da opravi pravilno presojo upoštevnih dejstev in da zato zagotovi točnost navedb v potrdilu. Ker načelo lojalnega sodelovanja pomeni tudi načelo vzajemnega zaupanja, vzpostavlja potrdilo domnevo o pravilnosti in torej načeloma zavezuje pristojnega nosilca države članice gostiteljice. Nacionalno sodišče lahko v okviru postopka, uvedenega zoper osebe, za katere se sumi, da so napotene delavce zaposlile z uporabo goljufivih potrdil, ta potrdila zavrne, če na podlagi navedenih elementov in ob spoštovanju jamstev pravice do poštenega sojenja, ki morajo biti tem osebam dane, ugotovi obstoj take goljufije.

>> Sodišče EU: Dežurstvo s hitrim odzivom velja za delovni čas
Čas dežurstva, ki ga delavec preživi doma, pri čemer se mora odzvati na poziv delodajalca v kratkem roku, je treba šteti za delovni čas, je odločilo Sodišče EU. Obveznost fizične prisotnosti na kraju, ki ga določi delodajalec, in zahteva, da lahko pride na delo v kratkem roku, namreč delavcu zelo omejujeta možnosti za opravljanje drugih dejavnosti. O tem je odločalo delovno sodišče v Bruslju, ki je predložilo vprašanja Sodišču EU. Med drugim ga je zanimalo, ali se lahko za storitve dežurstva na domu šteje, da spadajo pod opredelitev delovnega časa v smislu prava EU.

>> Evropska komisija v pregled davčnih predpisov članic
Evropska komisija bo preverila, ali vračila DDV-ja podjetjem v državah članicah EU potekajo v skladu z veljavno zakonodajo EU in sodno prakso Sodišča EU. Slab dostop do enostavnega in hitrega postopka vračila DDV-ja ima lahko velik vpliv na denarni tok in konkurenčnost podjetij. To še zlasti velja za najmanjša podjetja, ki si ne morejo privoščiti dolgotrajnih in težavnih postopkov za vračilo DDV-ja od države. Komisija bo naslednjih osem mesecev v vseh državah EU pregledovala davčne predpise, da bi zagotovila učinkovitost vračanja DDV-ja podjetjem v njihovih matičnih in drugih državah EU.

>> Nove smernice za pomoč javnim uslužbencem pri pripravi javnih naročil
Evropska komisija je objavila nove smernice, ki bodo državnim, regionalnim in lokalnim javnim uslužbencem, ki se ukvarjajo s sredstvi EU, pomagale zagotavljati učinkovite in pregledne postopke javnih naročil za projekte, ki jih financira EU. Ustrezni razpisni postopki so ključni za zaščito proračuna EU pred napakami in zagotavljajo največji možen učinek sredstev, ki jih EU porabi za neposredno korist državljanov. Smernice bodo kmalu na voljo v vseh uradnih jezikih EU, zajemajo pa celotne postopke, od priprave in objave razpisa do ocenjevanja ponudb ter izvajanja projektov. Pri vsakem koraku smernice vsebujejo tudi nasvete za preprečevanje napak, primere dobre prakse in uporabne povezave ter obrazce.

>> Bruselj s kaznimi zaradi kartelnega dogovarjanja
Sedem podjetij, ki so sodelovala v štirih kartelih avtomobilske industrije, bo moralo skupno plačati 546 milijonov evrov kazni, je odločila Evropska komisija. Med kaznovanimi so tako evropska podjetja kot družbe iz drugih delov sveta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

>> Porast optimizma glede korupcije v EU
Evropska komisija je objavila rezultate dveh raziskav Eurobarometer o korupciji v letu 2017. Evropejci dojemajo korupcijo kot veliko težavo in oviro pri poslovanju, vendar zadnji raziskavi Eurobarometer kažeta določeno izboljšanje stanja ter porast optimizma med državljani in predstavniki podjetij. Tako državljani (68 %) kot podjetja (67 %) menijo, da je bila korupcija manj razširjena, kot je bila leta 2013. Manj podjetij navaja korupcijo kot težavo pri poslovanju, vendar so prisotne velike razlike med državami. Korupcija ostaja težava za 37 % podjetij, pri čemer vsaj na videz bolj prizadene manjša podjetja kot večja. Podobno se kaže tudi v dojemanju državljanov, saj državljani z nižjimi dohodki in nižjo stopnjo izobrazbe pogosteje menijo, da so žrtev korupcije. Da je korupcija v državi razširjena, meni 89 odstotkov Slovencev, kar je za dve odstotni točki manj kot leta 2013.

>> Kadrovske spremembe v Evropski komisiji
Evropska komisija je objavila vrsto sprememb na vodstvenih položajih znotraj Evropske komisije. Dosedanjega generalnega sekretarja Alexandra Italianerja bo na tem mestu zamenjal dosedanji vodja kabineta predsednika Evropske komisije Martin Selmayr. Mesto vodje kabineta predsednika bo prvič v zgodovini Evropske komisije prevzela ženska, dosedanja namestnica vodje Clara Martinez Alberola, njen namestnik pa bo postal Richard Szostak, dosedanji predsednikov svetovalec za zunanje zadeve . Kolegij komisarjev je imenoval še 5 novih generalnih direktorjev/ic in 5 novih namestnikov/ic generalnih direktorjev/ic v generalnih direktoratih Evropske komisije. S temi imenovanji se bo delež žensk na vodstvenih položajih zvišal z 11 % v novembru 2014 na današnjih 36 %.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Z odpravo norme se vendarle nismo zmotili: numerična norma se namreč ne zdi dostojna sodniške funkcije, če želimo imeti sodnike in ne sodniških uradnikov. Seveda pa je žogica tudi na sodniški strani - da dokažejo, da si številčne norme ne zaslužijo. Numerokracija tako ni spodobna, vendar bo nekakšna »numerologija« ali vsaj numerični kalkulus vselej ostal kot upravljavsko orodje upravljavcem sodnega sistema: navsezadnje mora držati, da nekdo, ki naredi več, s tem da naredi tudi enako kakovostno, mora biti že po zdravorazumskem poštenju bolje ocenjen. Pri tem pa je ocenjevanje v decimalke absurdno. Bolj so smiselne enostavne kategorije: slabo, dobro, odlično, ki tudi sicer vejejo iz končnih ocen sodniške službe.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Slađana Vrenčur:
Pravice najemnika v primeru prenosa lastninske pravice

Katarina Rajgelj:
Se bodo "štempljali" tudi sodniki in poslanci?

mag. Igor Strnad:
Novela ZPP-E in zastaranje

mag. Urška Klakočar Zupančič:
Pragmatična sankcija

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali besedilo ZUPJS, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je relativno nov predpis, je doživel že 17 vplivov, ki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZUPJS.

V časovni lestvici je na voljo vseh 18 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kot se je spreminjalo od prve objave, prav tako pa tudi vplivi na 24 drugih predpisov. Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov - npr. 26. člen ZUPJS, ki določa subvencijo kosila za učence.

ZUPJS je povezan tudi s 44 strokovnimi članki in več kot 240 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno). Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih zakona, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
22. februar 2018		Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (ZIPleK)
22. februar 2018		Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)
22. februar 2018		Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
22. februar 2018		Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)
1. april 2018		Zakon o prekrških (ZP-1)
1. april 2018		Zakon o probaciji (ZPro)
21. april 2018		Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT)
21. april 2018		Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

>> Dodajajte zasebne opombe in javno komentirajte
Posameznemu zakonu/predpisu/judikatu/članku lahko odslej dodajate tudi opombe, in sicer s klikom na ikono v orodni vrstici ali s klikom na ikono, ki se prikaže pri posameznem členu. Vnesete lahko javno opombo ali pa uporabljate opombe samo zase (interno) pri svojem delu.



Na prvi strani portala lahko javno komentirate tudi vse dnevne vsebine, in sicer pod vsako posamezno objavo kolumne, novice ali članka rubrike V središču.