>> Varstvo osebnih podatkov
S trenutnim predlogom ZVOP-2 se dodatno zaostrujejo in spreminjajo pogoji za pooblaščene osebe za varstvo podatkov, na novo uvajajo evidence dejavnosti obdelav za odvetnike in notarje, izbrisan je maksimalni rok hrambe osebnih podatkov, globe za kršitve določb pa ostajajo večmilijonske. V primerjavi s prvim osnutkom predloga novega zakona, je napredek v tej drugi fazi, potrebni za sprejem nove zakonodaje v okviru reforme varstva osebnih podatkov na ravni Evropske unije (Uredba (EU) 2016/679, Direktiva (EU) 2016/680), precejšen. Uradni predlog ZVOP-2 je bistveno bolj sistematičen in pregleden. Kljub temu, da so izvedbeni pristop in zakonodajne tehnike, uporabljene v osnutku in v uradnem predlogu novele, bolj kot ne enake, je razlika velika.

>> Kazenski postopki med prioritetami
Izboljšanje dela na področju kazenskih postopkov bo tudi v letošnjem letu ena od prioritet slovenskega sodstva. Kot je na včerajšnji slovesnosti ob otvoritvi sodnega leta ugotavljal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, lani niso uspeli doseči želenih rezultatov na tem področju. Povečuje se število nerešenih zadev in čas reševanja.

>> Omejitve pri izvršbah na nepremičnine
Državni zbor je v torek sprejel novelo zakona o izvršbi in zavarovanju. Vladna novela prinaša omejitve pri izvršbi na nepremičnine, v katerih živijo dolžniki, katerih dolg ni visok. Novela je odgovor na t. i. socialne izvršbe, ko prihaja do deložacij zaradi nizkih zneskov, ki jih dolgujejo dolžniki. Novela zato določa, da morajo sodišča v takih primerih upoštevati sorazmernost. Prav tako novela prinaša večjo vključenost centrov za socialno delo in možnost odložitve izvršbe, če obstaja realna možnost, da bo dolg poplačan.

>> Novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
Državni zbor je v torek sprejel novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jo je pripravilo ministrstvo za pravosodje. Novela nekatere pristojnosti nad izvrševanjem alternativnih kazni zapora, kot sta na primer hišni zapor ali delo v splošno korist, prenaša na novo ustanovljeno upravo za probacijo oz. probacijsko službo. Novela prinaša tudi določbe, ki omogočajo izvrševanje sankcij, ki jih izrečejo mednarodna sodišča. Prav tako jasneje ureja področje prostovoljstva in naloge pravosodnih policistov.

>> Stvarno premoženje države in lokalnih skupnosti
V torek je bil sprejet nov zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih, ki natančneje ureja centraliziran način ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je v pristojnosti ministrstva za javno upravo. Pri tem določa upravljavske pristojnosti ministrstva.

>> Javna obravnava o referendumu o drugem tiru
Vrhovno sodišče je za 14. marec razpisalo javno obravnavo v presoji zakonitosti referenduma o zakonu o drugem tiru. Vrhovno sodišče je s tem ugodilo pobudniku referenduma Viliju Kovačiču, za razpis javne obravnave pa se je odločilo po tem, ko je ustavno sodišče sklenilo, da je referendumska ureditev neustavna.

>> Imenovanje Furlana
Državnotožilski svet bo zelo v kratkem odločil o predlogu za imenovanje Harija Furlana za vodjo Specializiranega državnega tožilstva, predvidoma še pred koncem tega meseca, je ob robu slovesnosti ob začetku sodnega leta novinarjem pojasnil generalni državni tožilec Drago Šketa. Furlan, ki je edini kandidat tudi za novi mandat, je moral vodenje začasno predati namestnici Darji Šlibar, saj so na pravosodnem ministrstvu s pripravo predloga za njegovo imenovanje čakali na novo sestavo državnotožilskega sveta.

> Škoberne ni več v zaporu
Nekdanji celjski sodnik Milko Škoberne, obsojen na petletno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine, je znova na prostosti. Komisija za pogojne odpuste na pravosodnem ministrstvu naj bi namreč ugodila njegovi prošnji za pogojni odpust. Obsojen je bil sicer tudi zaradi krive izpovedi na sodišču.

>> Sklenili dokazni postopek v tožbi policista iz afere Koprivnikar
Na koprskem delovnem sodišču so sklenili dokazni postopek v tožbi policista Miha Sakača proti notranjemu ministrstvu zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Med drugim sta pričala policista, ki sta Sakaču poskušala uročiti vabilo na zagovor pred odpovedjo oz. samo odpoved, ter Sakačeva starša.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Dopolnitev ZDIJZ
Sprejeta je bila dopolnitev > Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki bo začela veljati 22. februarja in natančneje ureja stransko udeležbo v postopku. Po novem je stranskim udeležencem onemogočen vstop v postopke odločanja o dostopu do podatkov, ki so po zakonu javni (a26.a člen). Številne organizacije so namreč opozarjale, da vključevanje stranskih udeležencev v postopke odločanja o dostopu do informacij javnega značaja podaljšuje postopke in jih draži, kar ovira njihovo delo. Določbe novega člena se ne uporabljajo za postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo, v katerem organ ugotavlja, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb, zaradi katerega so zahtevane informacije določene kot izjema od prostega dostopa.

>> Novosti pri evidentiranju nepremičnin
Spremembe in dopolnitve > Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ki začnejo veljati 22. februarja, naj bi posodobile pomanjkljivo ureditev evidentiranja in spreminjanja podatkov o zemljiščih, stavbah in delih stavb v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin. Pri zemljiškem katastru so med drugim predvidena bolj jasna pravila vodenja in usklajevanja podatkov o dejanski rabi zemljišč. Novela ureja tudi lokacijsko izboljšavo podatkov, za kar bo uvedena nova geodetska storitev. Pri katastru stavb se bodo med drugim uskladila pravila za vpisovanje podatkov o lastnikih delov stavb s pravili za vpisovanje teh podatkov v zemljiško knjigo. Omejuje se delitev stavbe na več delov, ki bo dovoljeno le, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo. Lastniki nepremičnin bodo enkrat letno prejeli obvestilo, če se bodo podatki v evidencah spremenili. Bistveni podatki o stavbah in delih stavb (predvsem spreminjanje površin in dejanskih rab delov stavb) se bodo lahko spreminjali le z elaboratom geodetskega podjetja ali projektanta. Za prekrške iz tega zakona se v hitrem postopku lahko izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe v ZEN.

>> Zakon o plačilnih storitvah
22. februarja bo začel veljati Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), ki naj bi povečal varnost in ugodnosti za potrošnike. Novi zakon med plačilne storitve vključuje novi obliki storitev, ki se izvajata prek interneta, in sicer storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih. Po novem so prepovedana posebna nadomestila za plačilo s kreditno ali plačilno kartico.

>> Izobraževanje odraslih
Nov Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1), ki bo začel veljati 17. februarja, bo zagotovil stabilnejše financiranje zavodov, ki izvajajo izobraževanje odraslih, jih povezal v javno mrežo in povečal njihovo dostopnost za uporabnike. Izobraževanje odraslih se lahko izvaja na tri načine, in sicer preko programov osnovnih šol za odrasle, kjer se tudi pridobi stopnja izobrazbe, preko javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, kjer se stopnja izobrazbe ne pridobi, in preko neformalnih izobraževalnih programov za odrasle.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št 6, 7 in 8

 

>> Odgovornost pooblaščenca uprave
Višje sodišče je s sodbo št. II Kp 9578/2015 po proučitvi podatkov obširnega kazenskega spisa, razlogov izpodbijane sodbe ter pritožbenih navedb obeh pritožnikov in odgovora na pritožbi, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse relevantne dokaze, jih vsakega za sebe in v povezavi z drugimi pravilno ocenilo in z gotovostjo, ki se zahteva za izrek obsodilne sodbe, oba obtoženca utemeljeno spoznalo za kriva očitanega jima kaznivega dejanja ter jima izreklo tudi pravični kazni. Sodišče je tako potrdilo, da sta obtožena s tem, ko sta odobrila prenehanje poroštva C. A. in družbe D. Ltd. za kredit E.E. - ki ni imel sredstev za poplačilo svojih do tedaj obstoječih kreditnih obveznosti in bi bilo zaradi tega potrebno zahtevati poplačilo od solidarnih porokov - porokoma zagotovila pridobitev protipravne premoženjske koristi, s čimer sta storila kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1. Sodišče je poudarilo, da sta oba obtoženca v času sprejetja inkriminirane odločitve dobro vedela, da bi morala namesto, da sta E. E. odobrila nov kredit, v vsakem primeru vsaj za preostanek glavnice iz obstoječega kredita, ki se je z novim kreditom zapiral, terjati solidarna poroka pri prvem kreditu, torej C. A. in družbo D. Ltd., za kar sta nedvomno imela vse pogoje, pa jih namerno nista izkoristila oz. sta jih nato celo odpravila.

 

 

>> Največja zbirka SODNE PRAKSE vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega in višjih sodišč, revizijska poročila Računskega sodišča ter judikate Sodišča EU in ESČP s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

Boštjan Zrnec Orlič:
Neučinkovitost slovenskega kazenskega pravosodja - resničnost ali mit?

mag. Polona Merc:
Restriktiven pristop ESČP do pravice dostopa do javnih informacij

mag. Matjaž Kovač:
Pravno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

Zdenka Pavlovič:
Elektronski kazenski vpisniki določajo izrek sodbe?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Pri nas je pravo totalni instrument tistega, ki vlada in ki je pri koritu. Očitno obstaja široko sprejeto prepričanje, da se v pravni jezik lahko zapakira prav vse, za kar med zainteresiranimi deležniki pač obstaja bolj ali manj skupen interes. Če pri tem koga uničimo, zato da za druge ostane več denarja, toliko bolje. Da pri tem lomastimo po ustavi, ni le drugorazredna tema, to niti tema več ni. Važno je, da delamo za naše in za svoje ter hitro. Pred volitvami se namreč mudi in takrat lahko pravo še bolj trpi!

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Ali besedilo ZDR-1, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je relativno nov predpis, je doživel že pet vplivov, ki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZDR-1.

V časovni lestvici je na voljo vseh šest verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kot se je spreminjalo od prve objave, prav tako pa tudi predhodnik tega zakona. Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov - npr. 54. člen ZDR-1, ki določa pogodbo o zaposlitvi za določen čas.

ZDR-1 je ob vsakem posameznem členu povezan s komentarjem zakona ter z več kot 330 strokovnimi članki, več kot 1.900 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 149 judikati Sodišča EU.

Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
17. februar 2018		Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1)
17. februar 2018		Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL-1)
17. februar 2018		Zakon o gimnazijah (ZGim)
17. februar 2018		Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL)
22. februar 2018		Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (ZIPleK)
22. februar 2018		Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)
22. februar 2018		Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
22. februar 2018		Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.