>> V veljavi vse novosti urejanja trga dela
21. januarja je v celoti začela veljati novela > Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki je bila objavljena oktobra. Sprejete novosti spodbujajo k hitrejšemu aktiviranju brezposelnih, saj bo imel delavec že v odpovednem roku dolžnost, da se prijavi na zavod za zaposlovanje, ob tem pa se bodo takoj začele aktivnosti za iskanje nove zaposlitve. Verjetnost nove zaposlitve je namreč najvišja v prvih mesecih po izgubi dela, na podlagi dosedanje ureditve pa ima delavec v odpovednem roku zgolj možnost takšne prijave. Zaostruje se tudi sankcija za nespoštovanje te obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve - namesto do sedaj veljavnega skrajšanja pravice do denarnega nadomestila se bo za prve tri mesece upravičenosti zdaj odmerni odstotek znižal z 80 na 60 odstotkov od osnove, kar pomeni nižje denarno nadomestilo (60. člen - primerjalnik besedila). Po novem imajo osebe z nizko stopnjo izobrazbe, tudi tiste s srednješolsko izobrazbo, a ne iz deficitarnih poklicev, možnost, da v primeru zaposlitve največ 12 mesecev prejemajo še 20 odstotkov denarnega nadomestila (32. člen - primerjalnik besedila). S to spodbudo naj bi se dosegla hitrejša aktivacija nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila, ki sicer možnost za zaposlitev imajo, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo.

>> Nova komisarka Sveta Evrope za človekove pravice bo Dunja Mijatović iz BiH
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je včeraj za novo komisarko Sveta Evrope za človekove pravice izbrala kandidatko BiH Dunjo Mijatović. Položaj bo prevzela 1. aprila. Za položaj je kandidiral tudi slovenski pravosodni minister Goran Klemenčič, ki pa je včeraj od kandidature odstopil in podprl Mijatovićevo. Klemenčič se je moral namreč pri svoji kandidaturi soočiti tudi z umazano kampanjo. Med člani PS SE je namreč zaokrožil krajši videofilm, ki njegovo kandidaturo označuje za povsem neprimerno, ker da je velik kršitelj človekovih pravic. V Strasbourg je sicer priromalo tudi pismo podpore Klemenčiču, pod katerega se je podpisalo 71 predstavnikov nevladnih organizacij in akademikov. Italijan Michele Nicoletti pa je postal novi predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE). Zamenjal je Ciprčanko Stelo Kiriakides, ki je skupščino vodila od odstopa kontroverznega španskega konservativca Pedra Agramunta oktobra lani.

>> Ustavno sodišče pritrjuje argumentom povojnih izgnancev v Avstrijo
Slovenija državljanom, ki so bili po letu 1945 izgnani v Avstrijo, odreka možnost uveljavljanja denacionalizacijskih zahtevkov za ob izgonu zaplenjeno premoženje. Šteje namreč, da so imeli možnost dobiti odškodnino že na podlagi izravnalne pogodbe med Nemčijo in Avstrijo. Ustavno sodišče pa je v zadnjem času razveljavilo vsaj 14 takih odločitev.

>> Ustavno sodišče zadržalo presojo praks nadzora Banke Slovenije s strani računskega sodišča
Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvajanje zakona o Banki Slovenije v delu, ki računskemu sodišču omogoča presojo pravilnosti in smotrnosti praks nadzora centralne banke do novembra 2014. V času do končne odločitve ustavnega sodišča pa lahko revidira pravilnost in smotrnosti poslovanja banke za obdobje zadnjih 15 let.

>> Predlog za avtentično razlago OZ glede poplačila podizvajalcev
Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog za sprejem avtentične razlage 631. člena obligacijskega zakonika, ki ureja poplačilo podizvajalcev. Predlagajo, da je pogoj koneksnosti oz. zavezanosti v primeru terjatev izpolnjen, če se obe terjatvi nanašata na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja.

>> Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov
Ministrstvo za pravosodje je v drugi krog javne razprave, ki bo trajala do 2. februarja, poslalo posodobljeno različico predloga zakona o varstvu osebnih podatkov. Z njim se na novo urejajo pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, uporaba storitev informacijske družbe s strani otrok in položaj notranjega nadzora pri upravljavcih podatkov. Ločene so pravne podlage glede obdelave osebnih podatkov o kazenskih obsodbah in o kaznovanjih za prekrške, vendar se pravila zavarovanja osebnih podatkov s področja posebnih vrst osebnih podatkov uporabljajo tudi zanje.

>> Nov predlog sprememb zakona o trgovini
Nepovezani poslanec Andrej Čuš je v torek v postopek DZ vložil nov predlog novele zakona o trgovini, s katerim želi omejiti nedeljsko delo. Predlaga, da bi lahko bile trgovine odprte največ šest nedelj na leto, brez omejitev pa le družinske trgovine, bencinski servisi ob avtocestah ter trgovine na letališčih in mejnih prehodih.

>> Zadeva Šami
Vrhovno sodišče je spremenilo odločitev upravnega sodišča, ki je z začasno odredbo odločilo, da mora Ahmad Šami do pravnomočnega zaključka postopkov ostati v Sloveniji. Njegov zagovornik Miha Blažič kot eno od možnosti pravnih sredstev zoper odločitev vidi pritožbo na ustavno sodišče. Meni tudi, da še niso izpolnjeni pogoji za deportacijo.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Sodni register
20. januarja so začele veljati spremembe in dopolnitve > Uredbe o sodnem registru, ki med drugim urejajo način izmenjave podatkov in listin sodnega registra v sistemu povezovanja poslovnih registrov in dostopa do njih v skladu z novim 49.a členom Zakona o sodnem registru (ZSReg). Elektronska zbirka listin mora biti po novem vodena tako, da je omogočen dostop do elektronskih listin tudi po davčni številki subjekta vpisa, in sicer do vseh listin, ki so vključene v informatizirano zbirko listin s to davčno številko (40. člen - primerjalnik besedila). Prikaz vpogleda o udeležbi v povezanih osebah po šestem odstavku 7. člena ZSReg je pri posameznem subjektu vpisa omogočen tako, da se pri podatkovnih sklopih iz 2., 3. in 4. točke 30. člena uredbe zagotovi možnost prikaza podatkov iz tretjega odstavka tega člena. Prikaz podatkov mora biti zaščiten pred nepooblaščenimi neposrednimi dostopi prek spletnih iskalnikov. Državnim organom in stečajnim upraviteljem je omogočen dostop do zaščitenih podatkov iz 51. člena ZSReg na podlagi matične ali davčne številke za pravne osebe ali po nazivu tujega podjetja (ki ni vpisano v PRS) in EMŠO, davčne številke ali imena in priimka za fizične osebe. Za vsak dostop do zaščitenih podatkov mora državni organ ali stečajni upravitelj navesti številko postopka, v zvezi s katerim potrebuje podatke, in navesti ali označiti pravno podlago za dostop do podatkov. Prenovljeni 44. člen (primerjalnik besedila) določa seznam elektronskih listin, do katerih mora AJPES vsakomur omogočiti brezplačen dostop. Objavljene so bile tudi spremembe in dopolnitve > Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, ki tudi že veljajo.

>> Pomožna policija
20. januarja je stopila v veljavo tudi Uredba o pomožni policiji, ki se bo začela uporabljati 1. februarja. Nova uredba podrobneje določa način popolnjevanja pomožne policije in izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, vrste in način usposabljanja, višino plačila za pripravljenost in opravljanje nalog policije, nadomestila, povračila in druge prejemke, odsotnost, pravice in dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste ter razloge za prenehanje in odpoved pogodbe. Pomožni policist je med opravljanjem nalog policije upravičen do nadomestila plače, plačila za opravljanje nalog policije v višini 100 odstotkov sorazmernega dela osnovne plače javnega uslužbenca v 21. plačnem razredu glede na število dni, ko opravlja naloge policije, ter povračila stroškov prehrane, prenočišča in prevoza v skladu s kriteriji in merili, ki veljajo za zaposlene v javnem sektorju, pri čemer se mu stroški prevoza povrnejo od naslova prebivanja do zbirnega mesta sklica in nazaj.

>> KP za papirno in papirno-predelovalno dejavnost
Na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP) je bil sklenjen Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za papirno in papirno-predelovalno dejavnost, ki v Tarifni prilogi spreminja zneske najnižjih osnovnih plač za posamezni tarifni razred. Druge določbe KP in Aneksa št. 1 ostanejo nespremenjene. Aneks je v veljavi od 20. januarja 2018.

>> Izvajanje zdravstvene dejavnosti in pravice pacientov
21. januarja sta se začela uporabljati novela > Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) in Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki prinašata nekaj novosti pri izvajanju zdravstvene dejavnosti in pravicah pacientov. Novela zakona pri napotnicah ohranja stopnje nujnosti nujno, hitro in redno, dodaja pa še zelo hitro, pravilnik pa določa, da mora biti bolnik pri tej napotnici obravnavan v 14 dneh od predložitve napotnice. Po novem bodo morali pacienti skrbno spremljati datum napotnic. Napotnice s stopnjo nujnosti nujno bodo lahko izkoristili še naslednji dan po tistem, ko jo bo izdal zdravnik, s stopnjo zelo hitro še pet dni ter s stopnjo hitro in redno 14 dni. Če se v tem času ne bodo naročili, napotnica ne bo več veljavna. Izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo morali zagotoviti, da pacient v čakalnici na pregled ne čaka dlje od pol ure od dogovorjenega termina. Ta omejitev pa glede na določbe v zakonu ne velja za bolnike, ki niso naročeni, in za bolnike, ki zamudijo na termin.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št 4

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. april 2018		Zakon o prekrških (ZP-1)
1. april 2018		Zakon o probaciji (ZPro)
21. april 2018		Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT)
21. april 2018		Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
1. junij 2018		Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
1. junij 2018		Zakon o rudarstvu (ZRud-1)
1. junij 2018		Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
1. junij 2018		Gradbeni zakon (GZ)
1. junij 2018		Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

V ZDA, lahko pa bi enako trdili tudi za večino zahodnih držav, vključno s Slovenijo, lahko ugotovimo, da zaradi značaja in posebnosti delovanja prihaja do oblikovanja struktur, ki so v takšnem ali drugačnem interesnem nasprotju, recimo temu z »voljo ljudstva«. Te povezave so lahko med uradništvom in zasebnim sektorjem ali pri nas z javnim sektorjem v širšem smislu, torej tistih segmentov javnega sektorja, ki delujejo skoraj po enakih pravilih kot gospodarske družbe. Iz teh povezav se lahko ustvarijo za člane ugodna omrežja, ki niso nujno finančno koristna, lahko gre zgolj za udobnost sobivanja. Ideologija je lahko povezujoči element, a vsekakor niti približno ni odločujoč dejavnik. Kar je bistveno pomembneje, je to, da na ta način informacije o delovanju države in pomembnih odločitvah prihajajo do zunanjih akterjev, ki jih neposredno zadevajo, ti pa lahko zato preprečujejo zanje neugodno delovanje države, jo ovirajo ali dosegajo vsaj prilagoditve, ki jih ne prizadenejo preveč.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Odvzem pravice do stikov
Pravdni stranki sta se s sodno poravnavo dogovorili o skrbništvu nad otrokom ter plačevanju preživnine, kar pa je sodišče prve stopnje s sodbo spremenilo, in sicer tako, da je mladoletnega otroka zaupalo v varstvo in vzgojo materi, očetu je odvzelo pravico do stikov, ter na novo določilo višino preživnine. Oče se je zoper takšno odločitev pritožil, višje sodišče pa je s sodbo št. IV Cp 2749/2017 z dne 19.12.2017 pritožbi delno ugodilo in v obrazložitvi pojasnilo, da je sodišče prve stopnje brez zadostne podlage uporabilo 5. odstavek 106. člena > Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ko je tožencu odvzelo pravico do stikov s sinom. Navedena določba sicer omogoča sodišču, da lahko pravico do stikov odvzame ali omeji, vendar samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki pa niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

 

 

>> Največja zbirka SODNE PRAKSE vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega in višjih sodišč, revizijska poročila Računskega sodišča ter judikate Sodišča EU in ESČP s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

mag. Andrej Ferlinc:
Med uničenimi in neveljavnimi dokazi zaradi pretečenega roka

dr. Eneja Drobež:
Odvetnik je upravičen tudi do plačila za dejanje, ki ga ni opravil

Jan Zobec:
Moč ločenih mnenj

Blaž Mrva, Katja Štemberger:
Slovenija: najdražje sodstvo v EU

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo SZ-1?
Stanovanjski zakon (SZ-1), ki je bil sprejet leta 2003, ima že 12 vplivov na besedilo. Vse spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu SZ-1.

V časovni lestvici SZ-1 je tudi vseh 13 verzij čistopisov tega zakonskega besedila. Primerjalnik členov pa omogoča natančen vpogled v spremembo člena, saj primerja in barvno označi razlike v besedilu člena pred in po spremembi - npr. 175. člen SZ-1, ki ureja pravice najemnikov hišniškega stanovanja.

Zakon je povezan tudi z več kot 110 strokovnimi članki, več kot 1.000 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 930 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih zakona, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.