V primeru nepopolnega prikaza kliknite TUKAJ.
IUS-INFO
 
Tedensko obvestilo o pravnih novostih
 
 
Junij 2017, številka 23 / letnik XV.
 
Sine pretio nulla venditio.
Brez kupnine ni prodajne pogodbe.
 
     

 

Novosti

NOVOSTI

     
 
>> Pravobranilstvo je imelo konec leta odprtih še 42.896 zadev
Državno pravobranilstvo v Poročilu o delu za leto 2016 navaja, da je prejelo 39.063 novih zadev, skupaj jih je imelo v delu 80.629. Glede na leto 2015 je bilo število novih zadev sicer nižje, a so za posamezna področja dela zaznali povečanje, zlasti izrazito pri delovnopravnih zadevah. Z nekaterimi lani zaključenimi zadevami so, kot so navedli, uspeli državni proračun ubraniti pred izplačili več milijonov evrov. V poročilu so med drugim izpostavili, da je bil po 15 letih pravdnega postopka dokončno zavrnjen odškodninski zahtevek proti državi zaradi zatrjevanega nezakonitega dela zdravstvenega inšpektorata v višini skoraj 9,7 milijona evrov in mesečne rente v višini 63.428 evrov. Slovenija je vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški. ESČP pa je Sloveniji vročilo 16 novih pritožbenih zadev. Med njimi je tudi pritožba v zadevi Rau in drugi proti Sloveniji, v kateri trije pritožniki zatrjujejo kršitve pravice do mirnega uživanja premoženja, do poštenega sojenja in do učinkovitega pravnega sredstva.

 
 
  Celovita ponudba za pravnike: PROFESIONALNI PAKET +
 
 
 
V DANAŠNJEM TEDNIKU:
     
› Novosti
› Aktualno
› Pregled slovenske zakonodaje
› Evropska unija
› IUS kolumna
› Strokovni članki
› IUS-INFO čistopisi
› Dobro je vedeti
     
    NE SPREGLEJTE
Nova številka biltena Sodnikov informator
 
     

 

AKTUALNO

AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA

     
 
>> Ustavno sodišče ni zadržalo zakona o tujcih
Ustavno sodišče je zavrnilo predlog varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer za začasno zadržanje 10.b člena zakona o tujcih, ki ureja ukrepanje ob spremenjenih migracijskih razmerah, je razvidno iz odločitve, objavljene na spletnih straneh sodišča. Hkrati so sodniki odločili, da bodo zahtevo obravnavali absolutno prednostno.

>> Javna predstavitev mnenj o predlogu novele ZKP
Javna predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o kazenskem postopku bo prihodnji torek. Odbor za pravosodje je drugo obravnavo predloga novele uvrstil na sejo, ki bo ta torek, a so jo kasneje zaradi predloga SD o javni predstavitvi mnenj s tokratne seje umaknili. Novela med drugim prinaša spremembe, s katerimi bo Slovenija veliko lažje in učinkoviteje vstopila v sistem evropskega javnega tožilca ter zagotovila preiskovanje ter pregon čezmejnega kriminala. Prinaša tudi več vsebinskega odločanja na drugi stopnji, s čemer se bo po prepričanju ministrstva zamejilo vračanje zadev na prvostopenjska sodišča.

>> Vlada potrdila spremembe o urejanju trga dela in inšpekciji dela
Vlada je potrdila predloge sprememb zakonov o urejanju trga dela in o inšpekciji dela, o katerih so se v sredo dogovorili socialni partnerji. Ministrica Anja Kopač Mrak je po seji izrazila prepričanje, da bodo našli tudi skupen jezik glede zakona o delovnih razmerjih, kjer je pereče vprašanje sporazumna prekinitev delovnega razmerja z nadomestilom. Predlog novele zakona o inšpekciji dela po besedah ministrice rešuje predvsem dva pomembna problema, in sicer vprašanje prekarnosti in pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač. Druga pomembna določba se nanaša na pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač.

>> Lani obsojenih skoraj 6700 polnoletnih oseb
Na slovenskih sodiščih je bilo lani obsojenih 6687 polnoletnih, 319 mladoletnih in 39 pravnih oseb. Nekaj manj kot 1400 oseb je moralo oditi na prestajanje zaporne kazni. Najvišja kazen je bila nepogojna zaporna kazen nad 10 let in je bila izrečena sedmim storilcem, med njimi eni ženski, za kazniva dejanja umorov in ubojev, kažejo podatki Sursa. Od pravnih oseb, pravnomočno obsojenih v letu 2016, je bilo 25 odstotkov obsojenih zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev, 36 odstotkov pa zaradi poslovne goljufije. V poročilu, ki so ga z Vrhovnega državnega tožilstva v DZ posredovali aprila, je razvidno, da je bilo lani na tožilstva podanih 27.647 ovadb zoper znane storilce, pri čemer število ovadenih znanih storilcev pada.

>> V slovenskih zaporih lani v povprečju zaprtih 1377 oseb
V slovenskih zaporih je bilo lani v povprečju zaprtih 1377 oseb, kar je za 5,8 odstotka manj kot v letu 2015, ko je bilo v povprečju zaprtih 1463 oseb. Še naprej so se nekateri zapori soočali s prezasedenostjo, najbolj v ženskem zaporu na Igu. Povprečni oskrbni dan na zaprto osebo je lani stal 68 evrov, je razvidno iz letnega poročila. V letu 2016 so bili med drugim "izredno uspešni" pri preprečevanju pobegov, so še navedli na upravi in dodali, da v letu 2016 niso zabeležili pobega iz zaprtih delov zavoda, kar se je do sedaj zgodilo le še v letih 2006, 2009, 2012 in 2015.

>> Brez napredka pri sprejemanju kodeksa etike poslancev
Slovenija je v sredo iz Sveta Evrope dobila opozorilo zaradi nezadostnega napredka v boju proti korupciji v državnem zboru, pri čemer izpostavljajo primer kodeksa za ravnanje poslancev. Grecovo spremljanje boja proti korupciji poteka v krogih. Za vsak krog skupina določi problematična področja v državi, opredeli priporočila za izboljšave in nato spremlja njihovo uresničevanje. V aktualnem, četrtem krogu v Sloveniji spremlja preprečevanje korupcije v državnem zboru, sodstvu in tožilstvu. Slovenija do konca lanskega leta ni uresničila 66 odstotkov priporočil Greca za preprečevanje korupcije med poslanci, 34 odstotkov pa jih je izpolnila le delno. V TI Slovenia so spomnili, da so predsednika DZ Milana Brgleza na vprašanje kodeksa znova opozorili sredi maja, a odgovora še niso prejeli.

>> Preiskava domnevnega pranja denarja prek NLB
Parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb bo pospešeno nadaljevala preiskavo primera domnevnega pranja denarja prek NLB, je napovedal njen predsednik Branko Grims. Komisija se je namreč minuli teden seznanila s primerom, v katerem naj bi bila v letih 2009 in 2010 prek NLB oprana milijarda dolarjev. Šlo naj bi za nakazila ene iranskih bank pod embargom prek NLB na več tisoč naslovov. Iz dokumentov, ki jim jih je posredovala preiskovala komisija o zlorabah v bančnem sistemu, je razvidno, da je bil denar razdeljen na nekaj čez 9000 naslovov.

>> Zadeva Patria državo stala nekaj več kot 95.000 evrov
Zadeva Patria, ki se je končala z zastaranjem zoper vse tri obdolžene, je državo stala 95.218 evrov. Od tega bo večji del stroškov, 95.210 evrov kril sodni proračun, osem evrov pa neposredno državni proračun, so pojasnili na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Iz sodnega proračuna se bodo po navedbah sodišča krili stroški tolmačev, prič, vročevalcev, izvedencev in odvetnikov, neposredno iz državnega proračuna pa stroški zamudnih obresti za sodne takse.

>> Osumljeni sodelovanja v ugrabitvi in mučenju Zorice Škrbić pobegnil
Milan Trivković, eden od soobtoženih sodelovanja v hudodelski združbi, ki naj bi junija 2014 ugrabila in do smrti mučila Zorico Škrbić, je pred začetkom ponovnega sojenja pobegnil. Višje sodišče je razveljavilo oprostilno sodbo zanj in konec maja je Okrožno sodišče v Ljubljani zanj odredilo ponovni pripor. A se mu je Trivković očitno izognil.

>> V javnem pozivu novi izvedeniški področji
Ministrstvo za pravosodje je objavilo prvi letošnji javni poziv k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev. Zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev na področju najobčutljivejših družinskih vprašanj so prvič objavili poziv za strokovno podpodročje psihologija družine in za socialno delo.

 
 
 
 
 
  Prava izbira za spremljanje insolvenčnih postopkov
 
     

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO

     
 
>> Novela KZ-1E
Spremembe in dopolnitve > Kazenskega zakonika (KZ-1), ki bodo začele veljati 2. julija, prinašajo tri glavne sklope sprememb, in sicer zaostritev pregona kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, uvedbo možnosti izgona tujca iz države kot stranske kazni ter zaostritev pregona nekaterih kaznivih dejanj s področja gospodarstva. Do zdaj sta morala biti pri kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti izkazana kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode, po novem pa bo za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca (240. člen - primerjalnik besedila). Pri pregonu kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, se bo po novem kot kaznivo dejanje štelo tudi potovanje v tujino z namenom terorizma ali priprava takšnega potovanja (108.a člen), prav tako ščuvanje k terorizmu oziroma njegovo javno poveličevanje (110. člen). 111. člen (primerjalnik besedila), ki sicer ureja novačenje in usposabljanje za terorizem, je dopolnjen s tretjim odstavkom, ki po novem kot kaznivo dejanje določa še sprejemanje usposabljanja za terorizem, do sedaj je bilo inkriminirano le nudenje takega usposabljanja. Kot novo kaznivo dejanje se v 143. členu (primerjalnik besedila) določa tudi t. i. »revenge porn«, pri katerem se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let tisti, ki javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe in s tem huje prizadene njeno zasebnost. Novela tudi zaostruje pregon izigravanja delovnopravne zakonodaje, ko gre za kršenje pravic več delavcem (196. člen - primerjalnik besedila).

>> Probacija
Zakon o probaciji (ZPro), ki bo začel veljati 17. junija, uporabljati pa 1. aprila prihodnje leto, ureja namen, opredelitev in vsebino probacije, način izvajanja probacije, organe, pristojne za njeno izvajanje, ter njihove naloge. Probacija je obravnava storilcev kaznivih dejanj in nadziranje njihovega vedenja z namenom odpravljanja vzrokov, ki so vplivali na storitev kaznivega dejanja. Pri tem je bistveno, da oseba, ki je obsojena, ostane v okolju, kjer živi in deluje, hkrati pa je omejena s tem, da mora izpolniti določene obveznosti. Do zdaj so probacijo izvajali državni tožilci, centri za socialno delo, zavodi za prestajanje kazni zapora, sodišča in policija, po ZPro pa bo njihove naloge prevzela uprava za probacijo.

>> Pogoj vzajemnosti za pridobitev lastninske pravice
Nov Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1), ki bo začel veljati 17. junija, uporabljati pa se bo začel 17. septembra, ureja način in postopek ugotavljanja vzajemnosti, kot pogoja za pridobitev lastninske pravice tujcev in tujih držav na nepremičninah v Republiki Sloveniji. Pri zakonitem dedovanju in pri oporočnem dedovanju, ko je dedič tujec, ki bi bil dedič tudi po zakonitem dedovanju, se v zapuščinskem postopku vzajemnost kot pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z dedovanjem domneva do dokaza o nasprotnem. Obstoj vzajemnosti se pod pogoji, ki jih določa ta zakon, ugotavlja tudi v primeru pridobitve stavbne pravice na nepremičnini.

>> Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo
17. junija začnejo veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1), ki naj bi zmanjšale administrativna bremena za podjetja in zagotovile podporo potencialnim podjetnikom in delujočim podjetjem v celotnem podjetniškem procesu z učinkovito kombinacijo finančnih in nefinančnih oblik podpore. Za poenostavitev postopka dodeljevanja sredstev je predviden javni poziv (34.a člen), s čimer bodo poenostavili postopke tako za prijavitelje kot tudi izvajalce postopkov dodeljevanja sredstev. Z ureditvijo pravne podlage za izbor projektov s področja podpornih storitev za podjetniško in inovativno okolje naj bi zagotovili večjo stalnost in kakovost podpornih storitev. Uvaja se tudi tretja raven svetovalnih točk za podporo poslovnim subjektom, ki bodo regionalno razporejene. Javnemu sklada RS za podjetništvo se povečuje skupni obseg izdanih poroštev za naložbe v enote ali deleže kolektivnih naložbenih podjemov, s čimer bo sklad lahko sodeloval v vseevropskih skladih tveganega kapitala.

>> Subvencioniranje dela najemnine
Spremembe in dopolnitve > Stanovanjskega zakona (SZ-1), ki bodo začele veljati 17. junija, ponovno uvajajo subvencioniranje dela najemnine za tiste, ki nimajo možnosti živeti v neprofitnih stanovanjih, a imajo to pravico, in plačujejo tržno najemnino. Upravičenci do neprofitnega najema, ki niso dobili neprofitnega stanovanja in morajo plačevati tržno najemnino, bodo poleg subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino dobili še subvencijo za neprofitni del v višini največ 80 odstotkov neprofitne najemnine. Subvencijo bo plačala občina, v kateri ima upravičenec stalno bivališče, ne glede na to, v kateri občini je stanovanje, v katerem upravičenec prebiva in kjer ima prijavljeno začasno bivališče.

>> Uporaba sredstev sklada za reševanje bank
Novela > Zakona o organu in skladu za reševanje bank (ZOSRB), ki je začela veljati 3. junija, usklajuje določbe, ki urejajo namenskost uporabe sredstev sklada za reševanje bank. Sredstva sklada se bodo lahko v postopku prisilne likvidacije banke uporabila za vplačilo ustanovnega kapitala družbe za prevzem sredstev, na katero se prenesejo sredstva, pravice in obveznosti banke v tem postopku, plačilo nadomestila banki, kadar sklad kot prevzemnik prevzame sredstva, pravice in obveznosti takšne banke ter za odobritev posojil garancij, jamstev ali drugih oblik zavarovanja v zvezi z ukrepi prisilne likvidacije.

>> Drugi zakoni
V zadnjem tednu so bili objavljeni tudi:
    • novela > Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), ki začne veljati 17. junija,
    • novela > Zakona o kmetijstvu (ZKme-1), ki začne veljati 17. junija, in
    • podaljšanje veljavnosti > Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji, ki začne veljati 17. junija.

 
 
>> Drugi novi predpisi: UL št. 27 in 28
 
 
 
  ZPP z uvodnimi pojasnili in novelo ZPP-E
 
     

 

EVROPSKA UNIJA

EVROPSKA UNIJA

     
 
>> Evropsko javno tožilstvo
Danes so ministri za pravosodje 20 držav članic, tudi Slovenije, dosegli politični dogovor o vzpostavitvi novega Evropskega javnega tožilstva v okviru okrepljenega sodelovanja. Vzpostavitev mora zdaj odobriti še Evropski parlament. Neodvisni evropski javni tožilec bo z začetkom delovanja dobil pooblastila za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo proračunu EU, kot so korupcija in goljufije v zvezi s sredstvi EU ali čezmejne goljufije na področju DDV. Tožilstvo bo močen, neodvisen in učinkovit organ, specializiran za boj proti finančnemu kriminalu po vsej EU.

>> Europol v iskanju pedofilov objavil posnetke vsakdanjih predmetov
Evropska policijska agencija Europol je vzpostavila novo spletno stran, na kateri so objavljene podobe vsakdanjih predmetov, ujetih na posnetkih ali fotografijah spolnih zlorab otrok. V Europolu upajo na pomoč javnosti, da bi na ta način našli storilce in žrtve zlorab.

>> Olaf s številnimi zahtevami za preiskavo primerov korupcije
Evropski protikorupcijski urad (Olaf) poroča, da je "preplavljen" z zahtevami za preiskavo številnih primerov korupcije v Evropskem parlamentu in drugih organih, od domnevnih poneverb, fiktivnih zaposlitev in prevar pri uporabi javnih sredstev, do nepravilnega financiranja političnih strank.

>> Več informacij podjetjem pri najemanju posojil
Pet glavnih združenj bank v EU je danes sprejelo dogovor, ki bo omogočil, da bodo mala in srednje velika podjetja prejela več povratnih informacij, ki jih potrebujejo za povečanje možnosti za najem kreditov. Evropska komisija je medtem objavila poročilo o informacijskih ovirah pri financiranju malih in srednje velikih podjetij.

>> Unija kapitalskih trgov
Evropska komisija je danes sprejela nadaljnje korake za oblikovanje unije kapitalskih trgov, enega od osrednjih projektov Junckerjeve Komisije za spodbujanje zaposlovanja in rasti v Evropi. V vmesnem pregledu poroča o dosedanjem napredku ter določa devet novih prednostnih ukrepov. Namen unije kapitalskih trgov je okrepiti evropski finančni sistem z zagotavljanjem alternativnih virov financiranja ter več priložnosti za potrošnike in institucionalne vlagatelje. V okviru akcijskega načrta o oblikovanju unije kapitalskih trgov iz leta 2015 sta bili izvedeni približno dve tretjini od 33 predvidenih ukrepov.

>> Bruselj zaradi bojkota opozarja Češko
Evropska komisija je v torek Češko opozorila na moralno, politično in pravno dolžnost, da članicam EU z zunanjo mejo pomaga pri soočanju z begunsko krizo, potem ko so iz Prage v ponedeljek sporočili, da ne bodo več sodelovali pri premeščanju beguncev iz Italije in Grčije v druge članice unije. Češko zaradi tega najverjetneje čaka pravni postopek.

>> Sodišče EU: Prošnje za azil v odgovornosti držav, kjer so bile najprej vložene
V izjemnih okoliščinah begunskega vala leta 2015 so za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito odgovorne države članice, v katerih so bile prošnje najprej vložene, meni Sodišče EU. V primerih beguncev, ki so to storili v Sloveniji oz. Avstriji, sta tako kljub njihovemu predhodnemu vstopu na Hrvaško ti državi odgovorni za obravnavo. V skladu s t. i. dublinsko uredbo je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito pristojna država, v kateri so migranti prvič vstopili na ozemlje unije. Država prvega vstopa v EU je bila v večini primerov Grčija, a ker v njej obstajajo "sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom", bi bila glede na veljavna pravila za obravnavo prošenj pristojna Hrvaška.

 
 
 
 
 
  Zakon o prekrških s komentarjem
 
     

 

IUS KOLUMNA

IUS KOLUMNA

     
             
      Pravičnost in sreča    

prof. dr. Marko Pavliha
   
Kelsen je bil prepričan, če ga smem poenostaviti s prispodobo, da si ne moremo kaj prida pomagati s praznim kristalnim vrčem pravičnosti, dokler ga ne napolnimo z vrednótno substanco vsakokratnega pozitivnega, uzakonjenega prava. Tedaj še ni mogel vedeti, da bosta približno pol stoletja kasneje nevroznanost in moralna psihologija dognali, da so določene moralne matrice človeku vrojene, vključno z osnovnim čutom za pravičnost. Zato Ulpijanov pravni poziv k poštenemu življenju, neškodljivemu ravnanju in priznavanju pravic nikakor ni votel, ker dokazano obstajata elementarna skrb za sočloveka in poštenost, značilni za homo sapiensa, čeravno sta prepogosto pozabljeni, zatrti ali nadomeščeni z nehumanimi (j)etičnimi substituti.
   
     
   
 
 
 
     

 

STROKOVNI ČLANKI

STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA

     
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  ZGD-1 z uvodnimi pojasnili in novelo ZGD-1J
 
     

 

IUS-INFO ČISTOPISI

IUS-INFO ČISTOPISI

     
 
>> Ali uporabljate zadnje veljavno besedilo ZMed?
Besedilo Zakona o medijih (ZMed), ki je bil objavljen leta 2001, je bilo spremenjeno že 17-krat. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZMed.

Časovna lestvica vsebuje vseh 18 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, v primerjalniku členov pa lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. 9. člen Zmed - o izdajatelju medija ter komentarjih javnosti pred in po noveli.

ZMed je vsebinsko povezan z več kot 110 strokovnimi članki, več kot 230 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 1000 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

 
     

 

DOBRO_JE_VEDETI

DOBRO JE VEDETI

     
 
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.

 
© 1989-2016 IUS SOFTWARE d.o.o. Vse pravice pridržane

Sporočilo ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah na podlagi: vaše prijave na spletnih straneh www.findinfo.si ali www.iusinfo.si, vaše javne objave na spletu ali PIRS-u, v bazi GZS, izpolnjenega anketnega lista na prireditvah, sejmih, seminarjih in drugih podobnih dogodkih v organizaciji ali s sodelovanjem podjetja IUS SOFTWARE d.o.o. ali pa smo vam ga poslali v informacijo kot odgovor na vašo e-pošto. V kolikor tovrstnih sporočil ne želite prejemati, se lahko odjavite s seznama prejemnikov.