>> Državno odvetništvo in ureditev položaja Sodnega sveta
Poslanci v DZ so v prvem branju ocenili, da je predlog zakona o državnem odvetništvu primeren za nadaljnjo obravnavo. Zakon naj bi zagotovil bolj učinkovito, fleksibilno in transparentno opravljanje temeljnih pristojnosti državnega odvetništva, ki naj bi v prihodnje nadomestilo državno pravobranilstvo. Državno odvetništvo bo samostojen in avtonomen državni organ, ki bo opravljal strokovne naloge na področju varstva premoženjskih ter drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami. Poslanci so sklenili, da je za drugo obravnavo primeren tudi predlog zakona o Sodnem svetu, na podlagi katerega bi Sodni svet postal samostojni proračunski porabnik s celovito pristojnostjo za izbiro kandidatov za sodnike, nadzor njihovega dela in odločanje o napredovanjih. Disciplinske postopke zoper sodnike predlog zakona z vrhovnega sodišča v celoti prenaša na Sodni svet, pri tem pa spreminja tudi sestavo organov, ki bodo odločali o tem, in način odločanja.

>> Sprejeta novela ZPP-E
Državni zbor je v petek sprejel novelo zakona o pravdnem postopku, ki jo je vlada pripravila z namenom poenotenja sodne prakse in pospešitve sodnih postopkov. Novela spreminja več kot 130 členov ZPP in je plod širokega strokovnega usklajevanja. Poenotenje prakse naj bi prineslo povečanje pravne predvidljivosti sodnega odločanja ter posledično pravne varnosti in zaupanje v pravo. Novela širi pogoje za dopuščeno revizijo in hkrati odpravlja dovoljeno revizijo, kar bo pomenilo, da bo vrhovno sodišče odločalo le o tistih zadevah, ki so ključnega pomena za razvoj prava in poenotenje sodne prakse. Dostop do vrhovnega sodišča pa bo po novem dovoljen za vse pod enakimi pogoji. Kot pomemben cilj novele je minister izpostavil tudi krepitev avtoritete sodnika in transparentnosti sodstva kot celote.

>> Zakon o čezmejnem izvajanju storitev
Sprejet je bil tudi zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki ureja čezmejno izvajanje storitev delodajalcev z napotitvijo delavcev na delo in čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb iz Slovenije v drugih državah EU ter iz drugih držav EU v Sloveniji, pri čemer delavci in samozaposleni ostanejo vključeni v obvezna socialna zavarovanja v matični državi. Zakon naj bi predvsem preprečil čezmejno izvajanje storitev in napotitev delavcev na delo t.i. slamnatim podjetjem ter drugim delodajalcem, ki zdaj kršijo pravila.

>> Uporaba električnega paralizatorja
Državni zbor je sprejel tudi novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki slednji med drugim daje možnost uporabe električnega paralizatorja. Prav tako bo lahko policija po novem zbirala podatke o letalskih potnikih in uporabljala sistem za optično prepoznavo registrskih tablic.

>> Slovenija uspela v postopku pred ESČP
Evropsko sodišče za človekove pravice je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo podjetja iz Ljubljane zaradi izbrisa iz sodnega registra brez predhodne likvidacije. Čeprav se sodba nanaša le na enega pritožnika, pa so na državnem pravobranilstvu zadovoljni, saj je sodišče zavzelo stališče do zakonodaje, ki ureja izbris podjetij.

>> Ustavno sodišče o muslimanskih praznikih
Ustavno sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti 2. člena zakona o praznikih in dela prostih dnevih. V njej je pripadnik islamske verske skupnosti navajal, da naj bi upošteval le krščanske verske praznike, pripadnike drugih verskih skupnosti pa diskriminiral in onemogočal pri uresničevanju pravice do veroizpovedi.

>> Pokojninski zakon iz leta 2006 neskladen z ustavo
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2006 v neskladju z ustavo, ker ni urejal možnosti ponovne odmere pravice do pokojnine. Določilo je, da se o zahtevah za ponovno odmero pravice, vloženih v času veljavnosti tega zakona, odloča na podlagi določb 183. člena veljavnega ZPIZ-2.

>> Vrata sodstva morajo biti za politiko zaprta
Novi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je v intervjuju dejal, da spoštuje odločbe ustavnega sodišča, ki mora biti sicer neodvisno od politike, je pa prepričan, da je kršenje človekovih pravic v sodnih postopkih v javnosti večkrat razumljeno napačno. Med drugim je komentiral tudi novi Sodni red, ki je prinesel tudi javno bolj prepoznano osebnost sodnika, saj se sodnike po novem lahko tudi snema, fotografira in objavi v medijih. Ali je nov sodni red dober ali slab, sicer ne more oceniti, vendar pravi, da je sodnik že s tem, ko javno sodi, javna oseba, čemur naj bi se, kot je dejal, predolgo izogibali.

>> Za generalnega državnega tožilca predlagan Drago Šketa
Državnotožilski svet je v petek državnemu zboru v imenovanje za generalnega državnega tožilca predlagal mariborskega prvega tožilca Draga Šketo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je pri njihovi odločitvi o kandidatih med drugim pretehtala vsebina strateškega programa Škete. Ocenili so ga kot "kandidata z visoko stopnjo integritete".

>> Zadeva Radan
Tožilstvo je po ponedeljkovem pričanju strokovnjakinje za paliativo, sicer priče tožilstva Mateje Lopuh odločilo, da umakne obtožbo proti zdravniku Ivanu Radanu za umor dveh bolnic. Obtožnica tako Radana bremeni še štirih umorov.

>> Sodišče uvedlo preiskavo v zadevi Teš 6
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo sodno preiskavo suma zlorabe položaja in ponarejanja listin v zadevi Teš 6. Gre za primer nekaj več kot 250-milijonskega oškodovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš), v preiskavi pa sta poleg slovenskih dve fizični osebi iz tujine in Alstom, ki je bil izbran kot najboljši ponudnik.

>> Inšpektorati v lanskem letu uspešni
Državni inšpektorati so v letu 2016 večinoma sledili strateškim usmeritvam in izpolnili zadane prioritete. Uspešno so izvedli tudi načrtovane skupne inšpekcijske nadzore, navaja poročilo, s katerim se je seznanila vlada. Številke, ki podpirajo uspešnost njihovega dela, je sicer težko primerjati, opozarjajo inšpektorati.

>> Leto 2016 v znamenju omejevanja pravic beguncev
V Sloveniji je pozitivne novice v lanskem letu skoraj povsem zasenčilo aktivno prizadevanje za omejevanje pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev, je v oceni stanja človekovih pravic po svetu za leto 2016 opozorila nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI).

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Odškodnine za zemljišča z varovalno ograjo
18. februarja so začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2), ki jasneje določajo tehnična sredstva za nadzor meje in predvidevajo odškodnine za lastnike zemljišč, na katerih je postavljena varovalna ograja (8.a člen). Postopke odločanja o upravičenosti do nadomestila bodo vodile upravne enote, pritožbeni organ bo ministrstvo. Lastniki in posestniki bodo do nadomestil upravičeni, če se na njihovem zemljišču postavi, namesti, uporablja, vzdržuje ali shranjuje varovalna ograja ali druga tehnična ovira, in sicer če to otežuje redno rabo zemljišča. Če to traja dlje kot 24 mesecev, se jim lastninska pravica na zemljiščih začasno obremeni s služnostjo v javno korist (8.c člen). Zakon pa ob tem predvideva vzpostavitev evidence nadomestil in služnosti v javno korist. Upravičenec do nadomestila lahko zahteva nadomestilo do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

>> Jasna merila upravičenosti do pomoči družbam in zadrugam
Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (ZPRPGDZT), ki je začel veljati 18. februarja, jasneje opredeljuje merila upravičenosti do pomoči ter zahteva delitev bremen prestrukturiranja med državo in deležniki. Pomoči bodo po novem lahko dobili le podjetja ali zadruge, katerih propad bi povzročil velike socialne težave ali resno širše vplival na gospodarstvo države. Zakon uvaja novo obliko pomoči - začasno podporo prestrukturiranju. Poudarek je tudi na pripravi izvedljivega programa prestrukturiranja, katerega obvezne sestavine bodo sedaj zakonsko določene. Breme prestrukturiranja bodo morali z državo sorazmerno deliti tudi deležniki - lastniki, partnerji in upniki. Pristojnost za odločanje o pomoči je z vlade prenesena na gospodarsko ministrstvo.

>> Spremembe v organih javne uprave
Na podlagi sprememb > Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, ki veljajo od 18. februarja, so po novem v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naslednji direktorati: Direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, Direktorat za notranji trg, Direktorat za turizem, Direktorat za regionalni razvoj in Direktorat za lesarstvo. V 54. členu, ki ureja pogoje za delovno mesto oziroma delovne izkušnje, spremenjeni sedmi odstavek določa le še delo na položajnem delovnem mestu direktor v Uradu za nadzor proračuna, ki se opravlja v nazivu 1. stopnje. Zaradi omenjenih novosti sta bili objavljeni tudi sprememba in dopolnitev > Pravilnika o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov, ki tudi že veljata.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 8

 

>> Evropski parlament s predlogi za prihodnost EU
Evropski poslanci so na zasedanju v Strasbourgu sprejeli tri resolucije o prihodnosti EU, v katerih poudarjajo, da mora unija za izboljšanje svojega delovanja, vrnitev zaupanja državljanov in okrepitev območja evra najprej izkoristiti orodja in mehanizme, ki jih že ima z lizbonsko pogodbo, ter šele nato sprejemati reforme.

>> Črni seznam davčnih oaz do konca leta
Finančni ministri EU so v torek preučili napredek pri vzpostavljanju evropskega črnega seznama davčnih oaz, ki velja za pomemben mejnik v boju proti davčnim zlorabam. Prevladuje pričakovanje, da bo seznam nared do konca leta. V malteškem predsedstvu ob tem izpostavljajo temeljni cilj, da se na tem seznamu ne znajde nobena država.

>> Davek na finančne transakcije
Vsebinska pogajanja o davku na finančne transakcije, ki naj bi ga uvedla skupina desetih držav, tudi Slovenija, počasi napredujejo. Tehnični skupini je naloženo, da pripravi osnutek možnega kompromisa v smeri, da so obdavčene vse transakcije, ima pa posamezna članica možnost, da izbere opcijo neobdavčitve oziroma izjeme za pokojninske sheme. Ta izjema je lahko davčna oprostitev ali sistem kompenzacije s kakšnimi direktnimi plačili v pokojninske sheme.

>> Evropska ombudsmanka za razkritje dokumentacije glede terana
Evropska varuhinja človekovih pravic je Evropski komisiji izdala priporočilo, naj slovenskim pridelovalcem terana povsem razkrije dokumente v zvezi s hrvaško zahtevo za označevanje terana. Slovenski pridelovalci, združeni v civilni iniciativi za zaščito terana, pričakujejo, da bodo dobili vpogled v omenjeno dokumentacijo.

>> Komisarka razočarana nad Volkswagnovim odnosom
Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vera Jourova je razočarana, ker nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen ni pripravljen pristati na nefinančne kompenzacije evropskim potrošnikom, oškodovanim v t.i. aferi dieselgate.

>> Sodišče EU o uporabi diskrecijske klavzule iz dublinske uredbe
Sodišče EU je v sodbi pritrdilo stališču slovenske vlade, da diskrecijske klavzule iz 17. člena dublinske uredbe ni mogoče razlagati kot pravice, ki jo lahko v postopku uveljavlja prosilec, in da je odločitev o uporabi diskrecijske klavzule v izključni pristojnosti države članice. Postopek proti Sloveniji je sprožila sirska državljanka z družino (predlog za sprejetje predhodne odločbe).

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Leta 2013 je bil britanski marinec Alexander Blackman pred vojaškim sodiščem spoznan za krivega umora, ker je v afganistanski provinci Helmand ustrelil ranjenega afganistanskega borca. Posnetek kamere na čeladi, ki so jo očitno pozabili izključiti, pa kaže tudi na vojakovo zavedanje, da je taka usmrtitev v nasprotju s pravili bojevanja. Borbena delovanja so prenehala, žrtev je bila hudo ranjena, Blackman pa je pristopil k njej in jo ustrelil s pištolo, ob citatu iz Hamletovega govora: »Shuffle off this mortal coil, you cunt.« Po dejanju je soborcem rekel: »Jasno je, da to ne bo šlo naprej, fantje. Pravkar sem prekršil Ženevsko konvencijo.«

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Miha Istenič:
Zakon o partnerski zvezi

dr. Ivan Kristan:
Dosje: notifikacija Avstrijske državne pogodbe

Alenka Križnik:
Odobritve pravnih poslov na centru za socialno delo

Mina Kržišnik:
Obveznosti in odškodninska odgovornost organizatorja tekme

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZJU?
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) je od leta 2002 doživel že 17 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZJU.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 18 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kakor se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov lahko natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. primerjava besedila 147. člena ZJU (pogoji za premestitev) pred in po spremembi.

ZJU je vsebinsko povezan tudi z več kot 340 strokovnimi članki, več kot 800 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in tudi več kot 630 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Dodajajte zasebne opombe in javno komentirajte
Posameznemu zakonu/predpisu/judikatu/članku lahko odslej dodajate tudi opombe, in sicer s klikom na ikono v orodni vrstici ali s klikom na ikono, ki se prikaže pri posameznem členu. Vnesete lahko javno opombo ali pa uporabljate opombe samo zase (interno) pri svojem delu.



Na prvi strani portala lahko javno komentirate tudi vse dnevne vsebine, in sicer pod vsako posamezno objavo kolumne, novice ali članka rubrike V središču.