|
|
|
|
|
Vstopite v: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS News |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ne spreglejte: |
|
|
|
|
|
|
|
| |
| |
|
|
|
|
|
AKTUALNO
|
Pomembnejše pravne novice tega tedna
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za presojo ustavnosti odloka o varstvu javnega reda in miru v občini Log-Dragomer, ker pobudnik, Sindikat občinskih redarjev Slovenije, ni izkazal pravnega interesa. Gre za odlok, ki med drugim prepoveduje, da bi bile med 22. in 6. uro na prostem živali, ki bi z oglašanjem lahko motile občane pri spanju. VEČ
13. februarja so začeli teči roki za izvedbo referenduma o Družinskem zakoniku (DZ). Ta bo 25. marca, uradna referendumska kampanja pa se bo začela 24. februarja. VEČ
Pred državnim zborom je priseglo 11 ministrov in ministrica, ki bodo sestavljali deseto slovensko vlado pod vodstvom Janeza Janše (SDS). Po izvolitvi ministrske ekipe iz vrst SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi je Janša kot glavni izziv izpostavil izhod Slovenije iz krize, mandat nove vlade pa bo po njegovih besedah vse prej kot jubilejen. VEČ
Z imenovanjem vlade je iz DZ poleg premiera Janeza Janše odšlo še šest poslancev in ena poslanka, nadomestile pa jih bodo štiri poslanke in trije poslanci. Med njimi sta dva že upokojena, dve prihajata z davčnega področja, eden iz Slovenskih železnic. Ena od nadomestnih poslank prihaja iz gospodarstva, eden od poslancev pa iz sindikalne sfere. VEČ
Poslanke in poslanci so za generalno sekretarko DZ imenovali Mojco Prelesnik, ki je to funkcijo opravljala že v preteklem mandatu. VEČ
Novoimenovani minister za javno upravo in pravosodje Senko Pličanič je od področij novega, združenega ministrstva najprej prevzel resor za javno upravo VEČ in kasneje tudi posle na ministrstvu za pravosodje. VEČ
Po petkovi razrešitvi direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča so se začela pojavljati ugibanja, da naj bi vlada določene urade in službe v luči varčevanja ukinila. Gospodarski minister Radovan Žerjav je potrdil namero vlade, da se ukine urad za verske skupnosti, zelo verjetno bo tako tudi z uradom za narodnosti. VEČ
Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je ob koncu zadnje obravnave v zadevi Čista lopata zavrnil zahtevo obrambe po izločitvi dokaznega gradiva, ki temelji na prisluhih telefonskih pogovorov nekdanjemu prvemu možu SCT Ivanu Zidarju. VEČ
Mobitel je z uvedbo paketa Itak Džabest, s katerim je skušal konec leta 2008 ustaviti nagel odliv predvsem mladih naročnikov, kršil konkurenčno zakonodajo, je ugotovil urad za varstvo konkurence. VEČ
Dela na črno ni uspelo v celoti izkoreniniti nobeni še tako uspešni državi na svetu. Temu se je nemogoče popolnoma izogniti, lahko pa pojav omejimo in ga zmanjšamo v neke razumne okvire, je povedal namestnik generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenko. VEČ
Velikost javnega sektorja in stroški, ki jih imamo z njim, niso nič posebnega v primerjavi z drugimi državami EU. Krčenje javnega sektorja zato ni potrebno, treba je izboljšati le njegovo učinkovitost, sta na Kadrovskem forumu javne uprave med drugim ugotavljala ekonomist Jože Mencinger in pobudnica omenjenega foruma Daniela Brečko. VEČ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE
|
Med novejšimi vsebinami posebej izpostavljamo:
Z namenom, da bi izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic v Sloveniji dejansko zaživelo, je bil sprejet nov Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1), ki bo začel veljati 25. februarja. Med poglavitne novosti sodi rešitev, da se kot kredit osebam javnega prava obravnava tudi dolžniške papirje, ki jih izda država ali lokalna skupnost in kredit drugi pravni osebi ali dolžniški papir, če za te obveznosti jamči država. Po novem mora imeti izdajatelj rezerve za predvidena plačila iz naslova obveznic naslednjih 180 dni, skrbnik kritnega registra mora imeti vsaj enega namestnika, kritno premoženje pa mora biti zagotovljeno najmanj v višini sedanje vrednosti obveznic, povečani za 2 odstotka. Upravitelj kritnega premoženja lahko najame likvidnostno posojilo za nepretrgano poravnavo iz naslova obveznic in izvedenih finančnih instrumentov. VEČ
Novela Zakona o prevzemih (ZPre-1) bo prav tako začela veljati 25. februarja, sprejeta pa je bila predvsem z namenom prilagoditve predpisa aktualnim razmeram na trgu vrednostnih papirjev. Izboljšuje položaj manjšinskih delničarjev in omogoča boljši nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev nad samim izvajanjem zakona. V izračun glasovalnih pravic so vključene glasovalne pravice, ki izhajajo iz terminskih pogodb, novi 4a. člen pa prinaša določbo, da morajo biti delnice ciljne družbe izdane v nematerializirani obliki. Dodana je nova izjema, po kateri ni treba dati prevzemne ponudbe, čeprav je dosežen prevzemni prag in sicer, ko osebe pridobijo vrednostne papirje na podlagi izvršljive odločbe, izdane v kazenskem oziroma prekrškovnem postopku. Nov je člen o pridobitvi vrednostnih papirjev na podlagi unovčevanja zavarovanja, spremenjene pa so tudi določbe o prekrških. VEČ
11. februarja so začele veljati spremembe in dopolnitve Energetskega zakona (EZ). S to novelo želi Republika Slovenija odpraviti očitane kršitve Evropske komisije, da v danem roku ni sprejela ustreznih nacionalnih ukrepov, ki so potrebni za uskladitev nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU. Tako ureja zaščito potrošnika na področju trga z električno energijo in zemeljskim plinom, spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov in določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvodov. Novi 13b. člen daje pravno podlago za pripravo nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije, po novem zakon vsebuje tudi pravno podlago za določitev minimalnih tehničnih specifikacij, ki jih morajo izpolnjevati naprave in sistemi za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, da bi bili deležni podpor iz programov podpor. Nov 68.f člen določa, da se proizvodi, povezani z energijo, ki so skladni z zahtevami glede energijskega označevanja, lahko dajo na notranji trg in prosto gibajo po tržiščih držav EE, morajo pa biti opremljeni z nalepko o energijski učinkovitosti in podatkovno kartico proizvoda. V zakon so bile vnešene tudi nove določbe o prekrških.
Izdan je bil Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku (OdDZ), ki bo v nedeljo, 25. marca 2012.
Sprejet je bil nov Pravilnik o pravosodnem nadzoru nad državnimi tožilstvi, ki se lahko izvaja posredno ali neposredno. Posredni nadzor se uvede s pisno zahtevo ministra za pravosodje, ki jo ta pošlje vodji državnega tožilstva, prek katerega se bo izvajal nadzor, če pa gre za neposredni nadzor, pa je treba odločbo poslati tudi Državnotožilskemu svetu. Predpis velja od 11. februarja.
Novi Pravilnik o vodni knjigi določa obliko in način vodenja vodne knjige, način posredovanja listin, sporočanja podatkov in dostopa do vodne knjige ter določanja materialnih stroškov posredovanih informacij. Vodno knjigo vodi Agencija RS za okolje, sestavljena je iz evidence o podeljenih vodnih pravicah in evidence o izdanih vodnih soglasjih ter zbirk listin.
Aneks h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence velja od 15. februarja in prinaša novost, da je upravljavec zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada (ZVPS) Modra zavarovalnica, d.d. Ljubljana. Ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravic upravljavec ZVPS unovči odkupno vrednost enot premoženja ZVPS, vpisanih na osebnem računu člana ZVPS in jo prenese na račun kritnega sklada upravljavca ZVPS, iz katerega se bodo izplačevale dodatne pokojninske rente. Član ZVPS lahko ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravic tudi sam izbere drugo zavarovalnico ali pokojninsko družbo, ki mu bo izplačevala dodatno pokojninsko rento, s katero upravljavec ZVPS v njegovem imenu in za njegov račun sklene življenjsko zavarovanje. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS-INFO ČISTOPISI
|
Ali ste prepričani, da besedilo ZIZ, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Besedilo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je od svoje prve objave leta 1998 doživelo že kar 22 vplivov in zadnja novela je začela veljati 16. aprila 2011.
Vse te spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO ČISTOPISU ZIZ.
V ČASOVNI LESTVICI pa lahko pregledate tudi vseh 23 verzij čistopisov tega zakonskega besedila.
Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v PRIMERJALNIKU ČLENOV - npr. 258. člen ZIZ, ki ureja primere, ko je podana domnevana nevarnost.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
EVROPSKA UNIJA
|
Pravne novosti iz EU
Kot kaže raziskava Eurobarometra, ki jo je objavila Evropska komisija, je korupcija še vedno ena glavnih težav v državah EU, v zadnjih treh letih pa naj bi se njena raven celo povečala. Glede na podatke skoraj tri četrtine Evropejcev korupcijo še vedno vidijo kot enega največjih problemov, ki naj bi bil prisoten na vseh upravnih ravneh. Značilnosti in obseg se po državah članicah sicer razlikujejo, vendar korupcija škoduje EU kot celoti, saj znižuje raven naložb, ovira pravilno delovanje notranjega trga ter negativno vpliva na javne finance. Gospodarski stroški korupcije v EU se ocenjujejo na približno 120 milijard evrov letno. Korupcijo kot resno težavo v svoji državi najpogosteje zaznavajo vprašani v Grčiji (98 %), najmanj prisotna pa se zdi vprašanim na Danskem (19 %). V Sloveniji 95 % vprašanih meni, da je korupcija v državi resen problem, kar 74 % pa jih tudi meni, da se je v zadnjih treh letih povečala. VEČ
Komisija EU je sprejela strategijo in akcijski načrt »Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo«, ki naj bi evropsko gospodarstvo usmerila k večji in bolj trajnostni uporabi obnovljivih virov. Za soočenje s prihodnostjo se je potrebno sprijazniti s skorajšnjo izčrpanostjo naravnih virov, zato Evropa potrebuje obnovljive vire, s čimer bo v bodoče lahko zagotovila oskrbo s hrano, krmo, materiali, energijo in drugimi proizvodi. V strategiji je pristop do tega načrta opisan celovito, tako na medsektorski kot meddisciplinarni ravni. VEČ
Sodniki Splošnega sodišča EU so v zadevi T-80/06 in T-182/09 potrdili, da sporazum o nakupu električne energije med zasebnim in državnim podjetjem pomeni državno pomoč. Čeprav je bil sporazum podpisan pred Madžarskim vstopom v EU, ga je potrebno pregledati v luči prava EU glede državnih pomoči. VEČ
V zadevi C-17/10 so sodniki odločili, da ima češki organ, pristojen za konkurenco, možnost kaznovati učinke kartela, ki nastanejo v Republiki Češki pred njenim pristopom k EU. Komisija EU nima pristojnosti za kaznovanje teh učinkov, čeprav se je kartel končal po pristopu Češke k EU. VEČ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DOBRO JE VEDETI
|
Priporočite Tednik IUS-INFO!
Na povezavi Priporoči prijatelju lahko omogočite tudi svojim prijateljem in sodelavcem brezplačno redno tedensko informiranje o vseh pomembnih novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO. |
|
|
|
|
| |
|