Ustavni sodniki so odločili, da ne bodo preprečili referenduma o pokojninski reformi (kronologija). Sindikati so izrazili zadovoljstvo nad odločitvijo, v vladi pa so napovedali, da bodo v referendumski kampanji poskušali volivce prepričati v koristnost reforme. VEČ

Parlamentarna mandatno-volilna komisija bo na današnji seji obravnavala predlog predsednika republike Danila Türka za izvolitev Rada Bohinca za ustavnega sodnika. VEČ

Odbor za notranjo politiko podpira spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katerimi bodo nekoliko omilili nekatere določbe veljavnega zakona. Izkazalo se je namreč, da se zakon v praksi le s težavo oziroma neživljenjsko izvaja, težave pa med drugim povzroča tudi na lokalni ravni. VEČ

Odbor DZ za delo bo danes po več kot mesecu dni nadaljeval drugo branje predloga družinskega zakonika. Koalicija in predlagatelj sta nazadnje predlagala kompromis, ki ločuje pojmovanje istospolne in raznospolne skupnosti, vendar je opozicija zahtevala predložitev vseh dopolnil in s tem razmislek o konceptu zakona. VEČ

Odbor DZ za gospodarstvo je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in ga tako pripravil za obravnavo na seji DZ. Glavni cilj predloga je izločitev urada za varstvo konkurence iz sestave ministrstva za gospodarstvo in ga preoblikovati v neodvisno agencijo. VEČ

Parlamentarni odbor za notranjo politiko je današnjo razpravo o domnevnih nepravilnostih pri delu protikorupcijske komisije v času, ko jo je vodil Drago Kos, končal brez sprejetih sklepov. VEČ

S prenovljenim Zakonom o javnih financah (ZJF), ki je še v postopku usklajevanja na vladi, je mogoča tudi uvedba zgornje meje za dolg države in javno garantirani dolg. VEČ

Amnesty International je ob predstavitvi poročila o kršenju človekovih pravic Romov v Sloveniji pozvala, naj EU zagotovi, da bo slovenska vlada spoštovala obveze v okviru evropskega prava. VEČ

Obrtniki in podjetniki, ki so se v sredo v Ljubljani zbrali na mirnem protestnem shodu, so prenehali z državljansko nepokorščino. Za to so se odločili po pogovoru s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, ki je izrazil zadovoljstvo nad preklicem nepokorščine. VEČ

Pri pomoči žrtvam nasilja še vedno najbolj šepa odziv policije glede opredelitve, "ali je bila klofuta del tradicije", ali gre za nasilje, je na novinarski konferenci ocenila koordinatorka projekta za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini Katarina Bervar Sternad. VEČ

Francosko sodišče je v ponedeljek razsodilo, da morata nekdanja voditelja bosanskih Srbov Radovan Karadžić in Biljana Plavšić družini bosanskih beguncev plačati odškodnino v višini 200.000 evrov za vojne travme. VEČ

 

Obveščamo vas o novih zakonih in spremembah zakonov, ki so že bili objavljeni, vendar še niso stopili v veljavo ali se začeli uporabljati. Čistopise teh zakonov z vnesenimi spremembami si že lahko ogledate kot bodoče verzije čistopisov na portalu IUS-INFO.

Začetek veljavnosti ali uporabe:	Povezava na bodočo verzijo zakona:
26.03.2011	Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1)
26.03.2011	Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)	VEČ
26.03.2011	Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1)
30.03.2011	Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)
01.04.2011	Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
01.04.2011	Zakon o javnih cestah (ZJC)

 

Besedilo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je od svoje objave leta 1999 doživelo kar 8 posegov. Vse te spremembe, dopolnitve, popravki in razveljavitve členov so upoštevani samo v IUS-INFO ČISTOPISU ZUP.

V ČASOVNI LESTVICI je na voljo tudi vseh 9 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kakor se je spreminjalo od prve objave.

V PRIMERJALNIKU ČLENOV pa lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - za primer si lahko ogledate primerjavo besedila 96.a člena ZUP (spremembe glede vročanja na naslovu za vročanje) pred in po zadnji noveli.
 

26. marca bo začel veljati novi Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), ki v grobem ne spreminja ciljev, ki si jih je zastavil že njegov predhodnik. Ureja pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in tudi samostojnih podjetnikov posameznikov, ki opravljajo detektivsko dejavnost, za kar pa je potrebna licenca, ki jo izda pristojni organ v Republiki Sloveniji. Na novo je določeno obdobje prepovedi opravljanja detektivske dejavnosti za tiste, ki so bili zaposleni v policiji ali so imeli kakšna druga posebna pooblastila. Detektiv z licenco bo lahko pridobival informacije, svetoval fizičnim in pravnim osebam na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, itd. Detektivska upravičenja (zbiranje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov, pridobivanje podatkov iz evidenc, osebno zaznavanje in uporaba tehničnih sredstev) so natančno opredeljena in postavljena v zaporedje, detektiv pa ima načeloma diskrecijsko pravico, katero upravičenje bo pri opravljanju nalog uporabil.

Sprejet je bil tudi novi Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1), ki natančneje definira zasebno varovanje, posebej opredeljuje pogodbeno varovanje na trgu in možnost internega - lastnega varovanja, uvaja novo licenco za varovanje prireditev v gostinskih lokalih, vsebuje pa tudi določbe o t.i. pritožbenem postopku, ki varuje pravice posameznika. Zakon, ki bo začel veljati 26.3., določa dejavnosti, za katere je treba obvezno organizirati službo varovanja, nad neposrednim delom varnostnega osebja pa nadzor poleg inšpekcije izvaja tudi policija, ki ima pristojnost prekrškovnega organa. VEČ

Novi Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1), ki bo tudi začel veljati 26. marca, je usklajen z evropskim pravnim redom. Predpis krepi nadzor nad proizvodi, to pa je pomembno za zagotavljanje varnih proizvodov na trgu. V ta namen je natančneje določen tudi nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za določitev organov za ugotavljanje skladnosti in njihovo priglasitvijo Komisiji EU in drugim državam članicam.

16. marca je začel veljati Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP), ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline, saj ta negativno vpliva na konkurenčnost in likvidnost gospodarskih subjektov. Zakon ureja najdaljše dovoljene plačilne roke in vpeljuje obveznost večstranskega pobota. Novost je tudi vzpostavitev registra protestiranih menic zaradi neplačila, v katerega notar v skladu z Zakonom o menici (ZM) vpiše napravljene proteste, če so menice izdali gospodarski subjekti.

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) je bil dopolnjen s 66a. členom, ki ureja uveljavljanje odbitka DDV pri neplačanih računih. Ta dopolnitev, ki velja od 16.3. dalje, ureja tudi nov prekršek.

Novela Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) odpravlja pomanjkljivosti pri izvajanju določb glede neposrednih plačil podizvajalcem ter neizbranemu ponudniku omogoča vpogled v ponudbo, predloženo v postopku oddaje javnega naročila, najmanj tri dni pred iztekom roka za uveljavljanje pravnega varstva. Vpeljani so še dodatni razlogi, zaradi katerih lahko naročnik kljub pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila odstopi od sklenitve pogodbe, spremenjene so določbe o prekrških, novosti pa začnejo veljati 30. marca.

Spremembe, ki veljajo od 16.3., je doživel tudi Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN), ki med drugim usklajuje definicijo pojma kapitalska naložba z Zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), podaljšuje rok za pripravo letnega poročila, ki je povezan z zaključnimi računi gospodarskih družb, izrecno pa je tudi določeno, da se lastništvo nad kapitalsko naložbo na kupca prenese šele po celotnem plačilu kupnine.

 

Evropska komisija je predložila dve uredbi (za zakonsko zvezo in za registrirane skupnosti) za lažje in predvidljivejše reševanje premoženjskih razmer mednarodnih parov. Po predlogih naj bi enotna pravila glede premoženjskih pravic veljala po vsej Evropi za poročene mednarodne pare in registrirana mednarodna partnerstva. Z novimi pravili bo lažje določljivo, katero pravo se uporablja, katero sodišče je pristojno, predviden pa je tudi enoten postopek priznavanja in izvrševanja sodnih odločb. VEČ

Komisija EU je predlagala enoten sistem za izračun davčne osnove za evropska podjetja. Predlog naj bi prinesel bistveno zmanjšanje upravnih ovir, stroškov usklajevanja in pravne negotovosti, saj se morajo trenutno podjetja v EU pri določanju obdavčljivih dobičkov prilagajati pravilom 27-ih držav. Predlog uvaja skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in pomeni, da bi podjetja lahko vlagala davčne napovedi “na enem mestu”. Določanje stopenj davka bi ostalo v pristojnosti držav članic, bi pa predlagane rešitve pomenile skupen prihranek okoli 700 milijonov evrov letno, s konsolidacijo pa še nadaljnjih 1.3 milijarde EUR. VEČ

Predlog Komisije o spremembah Zakonika o schengenskih mejah ima namen omogočiti lažje nadzorovane prehode notranjih in zunanjih meja EU. Ukrepi iz predloga naj bi omogočili hitrejše mejne kontrole in povečanje pravne varnosti. Spremembe se nanašajo predvsem na boljše sodelovanje med EU in tretjimi državami, na pospešitev kontrol, zmanjšanje birokracije, večjo pravno varnost potnikov in policistov ter boljše usposabljanje policistov. VEČ

Komisija EU je objavila prvo poročilo o tržnih in investicijskih ovirah, ki izpostavlja pomembne težave na trgih šestih strateških ekonomskih partnerjev (Kitajska, Indija, Rusija, Japonska, Mercosur - Brazilija in Argentina ter Združene države) in predlaga uporabo posebnih ukrepov za odpravo teh ovir. Z novimi ukrepi naj bi se izboljšale in odprle nove izvozne in investicijske možnosti. VEČ

16. marca se je začel drugi krog izbirnih postopkov za zaposlovanje v institucijah EU. Cilj Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) je pridobiti prijave najboljših po vsej Evropi za delo na področjih prava, ekonomije in razvoja politik. Prvič bo EPSO sprejemal tudi prijave študentov zadnjega letnika dodiplomskega študija. Rok za prijavo je 14. april 2011 do 12ih. VEČ

Evropska komisija je objavila pregled mesečnih novic o kršitvah obveznosti držav članic pri sprejemanju zakonodaje EU. VEČ

Sodišče EU je v zadevi C-51/10 P (Agencja Wydawnicza Technopol sp. z o.o. v OHIM) odločilo, da znak, ki je sestavljen izključno iz številk, lahko predstavlja predmet registracije blagovne znamke Skupnosti. Vendar pa v konkretnem primeru ugotavlja, da znak »1000« nima razločevalnih lastnosti, saj iz znaka ni mogoče ugotoviti posebnih značilnosti blaga kot izhajajo iz opisa v vlogi za registracijo (razlog za zavrnitev iz 7(1) Uredbe). Po Uredbi o znamki Skupnosti lahko le-ta vsebuje poljubne znake, vendar pa morajo biti ti sposobni razlikovanja med produkti in storitvami enega podjetja od drugega. Sodišče meni, da gre v primerih, ko se registracija nanaša na kategorije blaga, katerih vsebina se ponavadi opredeljuje s številkami, navadno za oznako števila enot blaga. V konkretnem primeru so blago periodične publikacije s križankami, zato je verjetno pričakovati, da bo relevantna skupina ljudi razumela znak »1000« kot opis kvantitete in neke količinske značilnosti blaga (število strani, križank, ...). VEČ

 

Izmed številnih strokovnih člankov priznanih slovenskih avtorjev, ki komentirajo aktualna pravna vprašanja iz teorije in prakse, smo izbrali:

Barbara Nerat: (Ne)racionalizacija procesnega vodenja kazenskih postopkov Andraž Jadek: Prepoved vračila vložkov in fiktivni posli Rok Sodin: Položaj delavcev v insolvenčnih postopkih

 

Sodbe slovenskih in evropskih sodišč lahko najdete v največji zbirki SODNE PRAKSE, ki vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega, višjih in evropskih sodišč s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

Izbrali smo odločbo Vrhovnega sodišča RS, ki obravnava odgovornost direktorja glede izbire pravne pomoči:

Vrhovno sodišče RS je zavrnilo neutemeljeno revizijo v individualnem delovnem sporu, v katerem je direktor družbe z omejeno odgovornostjo kot tožnik pred sodiščem prve stopnje zahteval odpravnino zaradi predčasne razrešitve s funkcije poslovodje tožene stranke.  VEČ

Za vas izbiramo zanimive seminarje, konference in izobraževanja z različnih pravnih področij:

NAPOVEDNIK DOGODKOV