Klajnškova je v pisnem odpravku sodbe, ki ga je na svoji spletni strani objavilo Delo, pojasnila, da Janševo seznanjenost z obljubljenim plačilom provizije med drugim dokazuje način komuniciranja predstavnika Patrie za Slovenijo Reija Niittynena s posrednikom Patrie Hansom Wolfgangom Riedlom, Riedla s posrednikom Walterjem Wolfom, Wolfa z Zagožnom in Zagožna z Janšo. Zagožen je predplačilo provizije kasneje še večkrat terjal, pa čeprav v dokaznem postopku ni bilo mogoče ugotoviti, kje in točno na kakšen način je do tega prišlo, je zapisala sodnica.
Sodišče ne verjame Janši, da kot predsednik vlade ni bil seznanjen, da v času njegovega mandata poteka za Slovenijo tako velik projekt, kot je bil nakup 135 oklepnikov 8x8. Janševa navedba, da je šlo za projekt njegovega predhodnika Antona Ropa, po navedbah v sodbi ne drži, saj so bili vsi dejanski postopki v zvezi z oddajo naročila zaupne narave za nakup kolesnikov 8x8 na obrambnem ministrstvu realizirani v času mandata njegove vlade.
"Čeprav je bila navzven prikazana nezainteresiranost Janše za projekt, kot jo je opisal tedanji obrambni minister Karl Erjavec, in se predstavnikom Patrie ni uspelo neposredno srečati z Janšo, je mogoče utemeljeno zaključiti, da je bil Janša dejansko po neformalni poti seznanjen s potekom projekta oziroma s postopkom ter da je z Zagožnom spremljal priprave na izvedbo postopka oddaje naročila, ga nadzoroval in bil o njem obveščen," ugotavlja sodišče.
Elektronska sporočila, v katerih se omenjata Zagožen in Janša, po navedbah sodnice predstavljajo vsebinsko logično in zaključeno celoto, njihova vsebina pa da je taka, da si je Riedl kot avtor sporočil preprosto ni mogel izmisliti, kot to zatrjuje obramba.
Marija Badovinac Črnkovič iz podjetja Rotis je pripravila osnutek elektronskega sporočila, ki naj bi ga poslali Riedlu in v katerem piše, da bo treba odločitev uskladiti še s predsednikom vlade. To je za sodišče le dodatna potrditev Janševe vloge. Če Janša ne bi imel nobene vloge v postopku, tudi ne bi bilo razloga, da bi bil v zapisih sploh omenjan, je zapisala sodnica.
Dejstvo, da je Rotis na sestanku 1. septembra 2005 Patrii predstavil prav Zagožen, in navedba Niittynena, da je Patriina izbira Rotisa prišla prek Janševe stranke, vodita v zaključek, da je moral Rotis odločitev o imenovanju še uskladiti s premierom.
Iz zapisnika sestanka med Rotisom in Patrio z dne 17. februarja 2006 pa je razvidno, da je lastnik Rotisa Ivan Črnkovič povedal, da Rotis uživa simpatije slovenskih politikov.
Že v matrici vplivnosti projekta v Sloveniji, označeni z datumom 10. maj 2005 je zapisan predlog za strukturo stroškov in zapis: "WW-jev delež je 3 odstotke, o tem se da mogoče še pogovoriti. Večje vprašanje pa je stranka premiera Janše in njene potrebe". Niittynen je na sodišču pojasnil, da dokument temelji na špekulativnem pogovoru, ki sta ga imela z Riedlom spomladi 2005, ko sta se vozila z Dunaja. A sodnica meni, da temu ne gre slediti, saj v primeru špekulativnega pogovora ne bi bilo razloga, da se ga zapisuje v predlog za strukturo stroškov.
Iz sporočila, ki ga je 10. avgusta 2005 Niitttynen poslal Riedlu, izhaja, da naj bi bila predlagana skupna provizija 8,5 odstotka, Niittynen pa je Redla prosil, naj preveri zneske, da se doseže drugačen obseg.
V dokumentu, zaseženem v hišni preiskavi pri Wolfu, je med drugim navedeno "4,2 Org", zraven pa pripis "organisation" , torej organizacija in "SDS PM Janza". To po zapisu sodnice povsem jasno kaže, da "organizacija" predstavlja stranko takratnega premiera Janše.
Glede razdelitve odstotkov je Niittynen potrdil, da gre za njegov predlog sheme delitve odstotnih deležev svetovalnih provizij in da je takrat menil, da bo del, ki bi se plačal Wolfu, preko njega posredovan Zagožnu "in takrat je bil že vključen delež za organizacijo". "Vse to kaže, da pri določitvah odstotkov ni šlo za špekulacije," je navedla sodnica.
Z navedbo Niittynena, da je skupina za marketing pri Patrii dala odobritev za morebitno plačilo stranki, je potrjena trditev tožilstva, da so podporo stranki v obliki provizije obljubili in se z njo strinjali najmanj trije, ki so v Patrii imeli to pristojnost.
Sodnica meni, da ni dvoma, da sta Janša in Zagožen izkoristila svoj vpliv, ki je bil vezan na funkcije, ki sta jih imela, tako v gospodarstvu kot politiki.
Zato za zaključek sodišča, ali je Janša s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja, ni odločilno, da so zaslišane priče skoraj enotno zatrjevale, da v postopku oddaje naročila ni prihajalo do pritiskov ali drugih nepravilnosti.
Iz listinske dokumentacije pa izhaja, kakor navaja Klajnškova, da so obstajala najmanj prizadevanja za vpliv tako na vsebino tehničnih specifikacij kot tudi na izbiro najugodnejšega ponudnika.
