Ministrstvo želi s tem zakonom in tudi novo novelo insolvenčnega zakona, ki je prav tako že pripravljena, urediti postopke hitrega finančnega prestrukturiranja prezadolženih podjetij in predvsem zunajsodnega finančnega prestrukturiranja, so sporočili z ministrstva.
Zakon, katerega osnutek je objavljen na spletnih straneh pravosodnega ministrstva, bo uvedel zunajsodni postopek finančnega prestrukturiranja s krovnim sporazumom.
Ko bo poslovodstvo ugotovilo, da je družba insolventna ali da v roku enega leta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti niti zagotoviti drugega financiranja, bo moralo o tem obvestiti družbenike in ključnim upnikom ponuditi začetek pogajanj o sklenitvi krovnega sporazuma. Pogajanja bo lahko zahteval tudi ključni upnik (tj. upnik, katerega terjatve presegajo pet odstotkov vseh dolžnikovih obveznosti).
Krovni sporazum bo moral zagotoviti boljše poplačilo vsem upnikom od poplačila v primeru stečaja. Praviloma bo morala biti zagotovljena prednost poplačila zavarovanih terjatev pred navadnimi in podrejenimi terjatvami in pred izpolnitvijo pravic družbenikov, razen v izjemnih primerih, ko bi drugačen način omogočil lažje prestrukturiranje.
Sporazum bo med drugim moral vsebovati seznam terjatev - ki ga bo sestavil dolžnik sam, in sicer bo po lastni presoji upnike razvrstil na tiste z nespornimi terjatvami, tiste s spornimi terjatvami in z glasovalno pravico ter tiste s spornimi terjatvami in brez glasovalne pravice. Upnike bo lahko razdelil v razrede.
Sporazum bo v primeru, ko ne bo razredov upnikov, potrjen, če bodo zanj glasovali upniki, ki imajo vsaj 50 odstotkov vseh terjatev z glasovalno pravico. Če pa bodo razdeljeni v razrede, bo sporazum sklenjen, če bo zanj glasovala večina v vsakem razredu, razen v razredu z zavarovanimi terjatvami, kjer bo potrebna 75-odstotna večina. Če ne bo potrebne večine v vseh razredih, bo lahko dolžnik sicer sodišču predlagal, da sporazum potrdi zaradi "nedovoljene obstrukcije", če je bila večina dosežena v večini razredov in če so za sporazum glasovali upniki z večino vseh terjatev.
Sporazum bo lahko predvideval konverzijo terjatev v kapital, in sicer ali vseh upnikov ali upnikov določenega razreda. Če bodo upniki s konverzijo pridobili več kot 50-odstotni delež, bodo lahko imenovali nove organe v družbi.
O sporazumu ne bodo smeli glasovati upniki, ki imajo do dolžnika ali družbenikov položaj povezane osebe ali ki so terjatve pridobili "s silo, zvijačo ali prevaro".
Terjatve do delavcev, vključno z davki in prispevki, ne bodo smele biti predmet krovnega sporazuma.
Terjatve države, lokalnih skupnosti ali drugih enot sektorja država bodo morale biti uvrščene v poseben razred. Lahko so predmet sporazuma, in sicer kot odlog plačila za največ pet let ali izjemoma kot konverzija v kapital. V kapital se bodo lahko konvertirale pri finančnem prestrukturiranju, a le če bo dolžnik tekoče pozitivno posloval (kazalec EBIT), ne izkazoval izgube iz poslovanja v zadnjih treh letih oz. bo to izgubo mogoče pokriti iz kapitala ali s konverzijami terjatev zasebnih upnikov ter če se lahko izkaže, da bodo novi družbeniki dobili zadostno stopnjo donosa. Konvertirale se bodo lahko tudi v primeru, da gre poleg finančnega za poslovno prestrukturiranje, če se bo to izvedlo po pravilih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.
Dolžnik se bo lahko odločil za zunajsodno prestrukturiranje brez oklica ali zunajsodno prestrukturiranje z oklicem. V prvem primeru bo izdelal seznam upnikov, ki jih bo povabil k pogajanjem, krovni sporazum, sklenjen z njimi, pa ne bo smel vplivati na položaj ostalih upnikov.
V drugem primeru pa bo na sodišče vložil podpisan moratorij in seznam upnikov. Sodišče bo nato objavilo oklic začetka postopka in poziv upnikom, da pregledajo navedene terjatve. Pravnomočno potrjen krovni sporazum po tem postopku pa bo vplival na vse upnike. Dolžnik in upniki se bodo lahko dogovorili za imenovanje upravitelja.
Z oklicem tega postopka se bodo morebitni že začeti postopki izvršbe prekinili. Tudi novi predlogi za izvršbo bodo prekinjeni, prekinitev bo trajala 30 dni od pravnomočnosti potrditve krovnega sporazuma. Prekinitev bo tudi prenehala, če v 150 dneh od sklenitve moratorija ne bo vložen predlog za potrditev krovnega sporazuma ali če bo dolžnik ali upnik odstopil od moratorija.
Z moratorijem se bo lahko zapadlost terjatev odložila za največ 120 dni. Moratorij bo moral biti sklenjen s takšnim številom upnikov, da bo lahko dolžnik v času njegovega trajanja poplačal vse obveznosti do upnikov, ki jih moratorij ne zavezuje. Moratorij bo zavezoval vse finančne družbe (tudi tiste, ki ga ne bodo podpisale), če ga bodo podpisale finančne družbe z več kot 50 odstotki terjatev finančnih družb.
Če bo za dolžnika že vložen predlog za stečaj ali če sporazum v zunajsodnem postopku ne bo sklenjen, bo lahko sodišče začelo predstečajni postopek. Sodišče bo (enako kot pri stečaju) imenovalo upravitelja, v postopku pa naj bi sklenili krovni sporazum. Tega bo lahko predlagal ali upnik ali upravitelj. Tako kot pri zunajsodnem postopku bo mogoč dogovor o konverziji terjatev v kapital. O sporazumu bodo glasovali vsi upniki z glasovalno pravico.
Krovni sporazum bodo lahko sklenili tudi v podjetjih, ki so že v prisilni poravnavi, in sicer se bo lahko predlagal do glasovanja o potrditvi prisilne poravnave. Tudi tu se bodo lahko dogovorili o konverziji terjatev. Če bo sporazum potrjen, bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave, če ne, se bo prisilna poravnava nadaljevala.
Osebam, ki bodo s konverzijami v teh postopkih presegle prevzemni prag, ne bo treba dati prevzemne ponudbe. To pa bodo morale objaviti ob prvi nadaljnji pridobitvi delnic zunaj postopkov po tem zakonu. Določbe zakona o prevzemih pa se ne uporabljajo za delniške družbe, s katerih delnicami se ne trguje na organiziranem trgu in ki bodo imele ob pravnomočnosti sklepa o potrditvi krovnega sporazuma (s konverzijo) manj kot 250 delničarjev.