>> Znan potek ustne obravnave v povezavi z arbitražo
V Bruslju bo v sredo ustna obravnava v povezavi s slovenskim pismom glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Obravnava bo po neuradnih informacijah popoldne, na strokovni ravni, za zaprtimi vrati, trajala naj bi dve uri in 20 minut. Političnih pobud od komisije na sami obravnavi se ne pričakuje. Bo pa komisija, kot je že napovedala v preteklosti, po ustni obravnavi sporočila, kako se bo odzvala, pri čemer za zdaj ni jasno, ali bo to že isti dan ali pozneje. Komisija ima v skladu z 259. členom PDEU tri mesece časa, da poda svoje mnenje. Ni pa nujno, da to stori. Tudi če mnenja ne bo podala, bo po neuradnih navedbah predvidoma to sporočila v dopisu obema stranema. Predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts pa je minuli teden izpostavil drugo možnost - 273. člen PDEU, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno, in ki pokriva zadeve, ki v strogem smislu niso pravo EU, vendar so pomembne za unijo v širšem kontekstu. Ta možnost se Sloveniji po neuradnih navedbah zdi neizvedljiva, saj da ni pričakovati hrvaškega soglasja za ta korak, ker vse kaže, da Hrvaški ni v interesu, da pride spor na sodišče.

>> Slovenija v primeru Benedik kršila 8. člen EKČP
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v torek objavljeni razsodbi odločilo, da je Slovenija v primeru Benedik kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Od sedmih sodnikov jih je odločitev podprlo šest. V Sloveniji je bil Benedik leta 2008 obsojen zaradi prikazovanja, izdelovanja, posedovanja in razpečevanja otroške pornografije. Leta 2014 se je pritožil na ESČP, ki je razsodilo, da slovenska policija v tem primeru ni pridobila sodnega naloga, da bi lahko prek dinamičnega IP naslova pridobila ustrezne informacije.

>> Zvišanje socialne pomoči ostaja
Državni svetniki so včeraj zavrnili predlog odložilnega veta na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki zvišuje denarno socialno pomoč. Svetniki so sicer različno ocenjevali upravičenost dviga socialne pomoči, bolj enotni pa so si bili v oceni, da je sprejemanje zakonov naloga DZ.

>> Zakoniti zastopnik ne more biti pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov
Informacijski pooblaščenec je že prejel nekaj obvestil o imenovanju pooblaščenih oseb za varstvo podatkov, ki jih morajo po določbah splošne uredbe EU varstvu podatkov s 25. majem imenovati nekateri zavezanci. Pri tem pa informacijski pooblaščenec poudarja, da zakoniti zastopnik ne more biti pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov.

>> Še vedno številne kršitve delavskih pravic
Inšpektorji za delo so opravili okoli 14.500 nadzorov, pri čemer so odkrili 29.500 različnih kršitev in izdali 10.500 ukrepov, je delo inšpektorata v letu 2017 strnila glavna inšpektorica Nataša Trček. Raven spoštovanja delavskih pravic po njeni oceni še ni na želeni ravni, zato bodo poskušali okrepiti aktivnosti tam, kjer je kršitev največ.

>> Sodišče Cakiću dosodilo osem let in pol zapora
Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je Stefana Cakića v petek s spoznal za krivega uboja igralca Gašperja Tiča v stanju bistveno zmanjšanje prištevnosti in zanj določil osem let in pol zapora. Tožilstvo in obramba se še nista odločila o pritožbi, Cakić pa je zaprosil, da bi zaporno kazen začel prestajati še pred pravnomočnostjo sodbe.

>> Sodba zoper Alibabićevo in Jakupija pravnomočna
Na kranjskem okrožnem sodišču so v ponedeljek potrdili, da je Višje sodišče v Ljubljani v primeru jeseniške deklice zavrnilo pritožbe Mirzana Jakupija in Sande Alibabić ter v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Jakupi je že nastopil prestajanje 21-letne zaporne kazni, Alibabićeva pa bo 23-letno zaporno kazen nastopila po prejemu sodbe.

>> Višje sodišče Kryžanowskemu potrdilo obsodilno sodbo
Višje sodišče je tik pred zastaranjem primera pritrdilo sodbi prvostopenjskega sodišča, da je nekdanji šef Petrola Marko Kryžanowski zlorabil notranje informacije pri nakupu delnic družbe. Kryžanowski naj bi tako dobil enoletno pogojno kazen.

>> Zadeva Tušmobil
V zadevi Tušmobil mora sodišče odločiti o zahtevi obrambe za izločitev večine dokazov. Obramba trdi, da so bili dokazi, ki Apek bremenijo brezplačnega podeljevanja frekvenc Tušmobilu, in fiktivne pogodbe najdeni z usmerjenim preverjanjem brez odredbe, tožilstvo pa, da so bili najdeni naključno in so zato zakoniti.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Poravnavanje v kazenskih zadevah
Pravilnik o poravnavanju v kazenskih zadevah ureja sklenitev sporazuma, ki vsebuje določeno moralno ali materialno zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca. Dopolnitev pravilnika, ki je začela veljati 21. aprila, dodaja novo I.a poglavje, ki ureja štampiljko poravnalca, ta je dokaz pristnosti in verodostojnosti pisanja poravnalca. Ministrstvo za pravosodje priskrbi poravnalcu štampiljko na njegove stroške. Poravnalcem, ki so na dan uveljavitve dopolnitve pravilnika vpisani v imenik poravnalcev, ministrstvo izda potrdilo, v katerem ugotovi obstoj vpisa poravnalca v imenik. Potrdilo se uporablja pri izkazovanju statusa poravnalca do prejema štampiljke, ministrstvo pa mora poravnalcem v enem mesecu po uveljavitvi dopolnitve pravilnika priskrbeti štampiljke. Z uveljavitvijo dopolnitve pravilnika ni dovoljeno uporabljati štampiljk, ki niso izdelane v skladu z dopolnitvijo pravilnika.

>> Vzpostavljen Register kolektivnih tožb
Na podlagi Zakona o kolektivnih tožbah (ZKolT), ki se je začel uporabljati 21. aprila, je bil sprejet Pravilnik o registru kolektivnih tožb, ki je začel veljati 21. aprila. Pravilnik ureja vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje Registra kolektivnih tožb, natančno določa podatke in dokumente, ki se objavijo v registru, način dostopa do registra in trajanje objave podatkov in dokumentov v kolektivnih postopkih po ZKolT. Register, ki ga vzpostavi, vzdržuje in upravlja Vrhovno sodišče RS v elektronski obliki, je zasnovan tako, da uporabniku v osnovnem prikazu omogoča pregled seznama vseh kolektivnih postopkov, v katerem so za vsak postopek najprej dostopni podatki podatkovnega sklopa "osnovni podatki o zadevi" iz 5. člena. Register je javen in Vrhovno sodišče omogoča brezplačni dostop do v registru vodenih podatkov in dokumentov. Pravico do vpogleda ima vsakdo ne glede na pravni interes. Dostop do podatkov in dokumentov o posameznem kolektivnem postopku je v registru omogočen od dne, ko je v posameznem kolektivnem postopku vložena kolektivna tožba ali predlog za potrditev kolektivne poravnave, in do poteka petih let po pravnomočnem končanju postopka v tej zadevi.

>> Obvezna razlaga Odvetniške tarife
Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije je sprejel Obvezno razlago prve in druge alinee 1. točke tarifne številke 3 in 2. točke tarifne številke 4 > Odvetniške tarife, ki pojasnjuje, da se v primeru, ko je poravnava v postopku mediacije sklenjena pred začetkom pravdnega, nepravdnega ali izvršilnega postopka in najpozneje pred ali med poravnalnim narokom, če je ta zakonsko predviden, uporablja za obračun stroškov pri sklenitvi poravnave v postopku mediacije prva alinea 1. točke tarifne številke 3 OT in ne 2. točka tarifne številke 4 OT. V primeru, ko je poravnava v postopku mediacije sklenjena po začetku pravdnega, nepravdnega ali izvršilnega postopka oziroma po zaključku poravnalnega naroka, če je bil ta zakonsko predviden, se za obračun stroškov pri sklenitvi poravnave v postopku mediacije uporablja 2. točka tarifne številke 4 OT in ne druga alinea 1. točke tarifne številke 3 OT. K tej obvezni razlagi OT je dal soglasje minister za pravosodje dne 12. 2. 2018 pod št. 007-62/2018.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 27 in 28

 

>> Nova pravila na področju prava gospodarskih družb
Evropska komisija je predlagala nova pravila na področju prava gospodarskih družb. Z njimi želi podjetjem pomagati, da bodo kar najbolje izkoristila poslovne priložnosti, hkrati pa želi zagotoviti močne zaščitne ukrepe za pravice delavcev in preprečiti davčne zlorabe. Po novih pravilih bodo podjetniki lahko bolje izkoristili digitalizirane postopke za celotno ustanovitev podjetja prek spleta, in to z ustreznimi zaščitnimi ukrepi. Spletna registracija je povprečno pol krajša in je lahko do trikrat cenejša od tradicionalnega postopka s papirnimi dokumenti. Pričakovati je, da bodo podjetja v EU s spletno registracijo in oddajo dokumentacije po novih pravilih letno prihranila 42 do 84 milijonov evrov.

>> Nova pravila za boljšo zaščito žvižgačev
Evropska komisija je predlagala nova pravila za boljšo zaščito žvižgačev po celotni EU. Predlog vključuje jasne postopke za poročanje o napačnem ravnanju, ukrepe za zaščito žvižgačev pred maščevanjem in tudi varovalke pred zlonamernim poročanjem. "Nova zaščita žvižgačev bo spremenila pravila igre," poudarja evropska komisarka Vera Jourova.

>> Strožja pravila o ekološki prodaji in označevanju hrane
Evropski parlament je pretekli teden sprejel nova pravila, ki bodo zagotovila, da bo v EU naprodaj le ekološka hrana najvišje kakovosti, spodbudila pa bodo tudi ekološko pridelavo hrane. Zaostrena pravila prinašajo stroge in na tveganjih utemeljene inšpekcije vzdolž celotne dobavne verige.

>> Evroposlanci zaostrili pravila za financiranje evropskih strank
Evropski parlament je pretekli teden sprejel strožja pravila za financiranje evropskih strank in fundacij, s katerimi naj bi zagotovili pravilno uporabo javnih sredstev. Svet EU naj bi o novih pravilih odločal prihodnji teden, piše na spletni strani Evropskega parlamenta.

>> Sodišče EU: Namerna opustitev zdravljenja je lahko razlog za pridobitev subsidiarne zaščite
Sodišče EU je v tožbi šrilanškega študenta odločilo, da je žrtev preteklega mučenja v svoji izvorni državi lahko upravičena do subsidiarne zaščite, če obstaja resno tveganje, da ji v državi namerno ne bo zagotovljena oskrba, prilagojena njenemu stanju. Vrnitev v takem primeru je lahko v nasprotju z konvencijo o človekovih pravicah, meni sodišče.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Kolega Miro Cerar je v svoji razpravi o večrazsežnostih človekovih pravic in dolžnosti “že” leta 1996 precizno pojasnil civilno oziroma državljansko nepokorščino kot "posamično ali skupinsko zavestno, javno, argumentirano, nenasilno upiranje pravnim predpisom ali oblastnim odločitvam z željo uveljaviti nelegalne, vendar legitimne družbene vrednote, seveda ob pristajanju na pravne posledice takšne neposlušnosti." Zanimivo bi bilo izvedeti, ali bi po skoraj štiriletnih izkušnjah v politiki kot predsednik vlade, ko je imel opravka z mnogoterimi oviranji, nagajanji, izpodkopavanji, rušenji in drugimi mutacijami nastavljanja hlodov pod noge in na železniške tire, kakorkoli spremenil ali dopolnil to definicijo, bi znal začrtati mejo med aktivnim državljanstvom in civilno neubogljivostjo? Vemo namreč, da imajo vsake oči svojega malarja oziroma ima sleherni kovanec ali medalja dve plati, v politiki pa je teh variacij še mnogo več, saj je sama sebe že zdavnaj razglasila za umetnost možnega.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Ugotavljanje izgubljenega dobička
Glede višine izgubljenega dobička je revizijsko sodišče, tako kot nižji sodišči, upoštevalo dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tako tretji odstavek 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ)). Ob tem sta sodišči prve in druge stopnje preverili vse metode, po katerih je izvedenka poskušala ugotoviti višino zatrjevanega izgubljenega dobička. Ugotovljeno je bilo, da je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom daljše obdobje poslovala z izgubo. Ker za obdobje pred škodnim dogodkom ni bilo mogoče ugotoviti poslovanja z dobičkom, kar bi po normalnem teku stvari lahko kazalo tudi na bodoči dobiček, in tudi ne obstoja posebnih okoliščin (tretji odstavek 168. člena OZ), sta sodišči pravilno zaključili, da izgubljenega dobička ni mogoče ugotoviti z zadostno stopnjo verjetnosti. Iz preteklega poslovanja tožeče stranke izhaja, da ni poslovala z dobičkom, tudi rekonstrukcija poslovanja, ki bi nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, v obravnavanem primeru ne daje podlage za zaključek, da bi tožeča stranka v prihodnosti poslovala z dobičkom.

 

 

>> Največja zbirka SODNE PRAKSE vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega in višjih sodišč, revizijska poročila Računskega sodišča ter judikate Sodišča EU in ESČP s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

Anton Panjan:
Izločitev sodnika v civilnem postopku

Nina Betetto:
Odvetnik, pravo in družba

Klemen Jaklič, Maša Setnikar:
Zadržanje kazni zapora - ustavnopravni vidik

Marko Brus:
Podjemna pogodba po Obligacijskem zakoniku

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZVPot?
Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) je doživel 13 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve, zadržanja ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZVPot.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 14 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kakor se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov pa lahko še posebej natančno preverite spremembe v samem besedilu - za primer si lahko ogledate primerjavo besedila 4. člena ZVPot (sprememba v drugem odstavku glede povrnitve škode s strani proizvajalca) pred in po spremembi.

ZVPot je vsebinsko povezan tudi z več kot 250 strokovnimi članki in več kot 250 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) ter 1880 judikati EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
5. maj 2018		Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1)
1. junij 2018		Zakon o rudarstvu (ZRud-1)
1. junij 2018		Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
1. junij 2018		Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)
1. junij 2018		Gradbeni zakon (GZ)
1. julij 2018		Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1)
1. julij 2018		Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv)
5. julij 2018		Zakon o sodiščih (ZS)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

>> Dodajajte zasebne opombe in javno komentirajte
Posameznemu zakonu/predpisu/judikatu/članku lahko odslej dodajate tudi opombe, in sicer s klikom na ikono v orodni vrstici ali s klikom na ikono, ki se prikaže pri posameznem členu. Vnesete lahko javno opombo ali pa uporabljate opombe samo zase (interno) pri svojem delu.



Na prvi strani portala lahko javno komentirate tudi vse dnevne vsebine, in sicer pod vsako posamezno objavo kolumne, novice ali članka rubrike V središču.

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.