>> Leto 2017 zaznamovale obsodbe za pretresljive umore
Preteklo leto je zaznamovala pravna kreativnost odvetnikov v sodnih postopkih zoper Igorja Bavčarja, Zorana Jankovića, Janeza Janšo in druge prepoznavne osebnosti. Tik pred koncem leta je ljubljansko višje sodišče potrdilo aprilsko obsodbo Milka Noviča na 25 let zapora za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika 16. decembra 2014, s čimer je sodba postala pravnomočna. Med zgodbami, ki so pretresle Slovenijo, sta bili tudi smrt dveletne deklice z Jesenic ter t. i. Facebook umor. Kranjsko sodišče je kot odgovorna za smrt dveletne deklice septembra letos obsodilo mamo pokojne deklice Sando Alibabić in njenega partnerja Mirzana Jakupija, in sicer na 23 oz. 21 let zapora. Sodba sicer še ni pravnomočna. Prav tako še ni pravnomočna sodba zoper Aleša Olovca in Martina Kovača, ki ju je Okrožno sodišče v Krškem letos spoznalo za kriva umora znanca na grozljiv način in neupravičenega slikovnega snemanja v primeru, znanem kot Facebook umor. Za to, ker naj bi svojo žrtev pretepla na grozljiv način, vse skupaj pa snemala s telefonom in neposredno predvajala na družbeno omrežje Facebook, je Olovec dobil enotno kazen 21 let in 11 mesecev zapora, Kovač pa 20 let in 11 mesecev.

>> Slovenija prvič predseduje Svetu ZN za človekove pravice
Slovenija od 1. januarja predseduje Svetu ZN za človekove pravice, vodilnemu mednarodnemu telesu na področju človekovih pravic. V središču bo povečanje učinkovitosti dela sveta, krepitev njegovega ugleda in vidnosti ter sodelovanja z drugimi entitetami v sistemu ZN ter izboljšanje konstruktivnega vzdušja, dialoga in zaupanja v njegovo delo. Predsedovanja traja leto dni. Svet tako od danes vodi stalni predstavnik Slovenije pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, veleposlanik Vojislav Šuc, ki je bil izvoljen decembra.

>> V uporabi zakon o čezmejnem izvajanju storitev
1. januarja se je začel uporabljati zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki so ga poslanci sprejeli februarja lani in med drugim predvideva preprečevanje zlorab na področju napotitve delavcev v tujino. Temeljni razlog za pripravo zakona je bila uskladitev z evropsko zakonodajo, ki predpisuje strožje pogoje za izdajo potrdil A1.

>> Sklenitev zakonske zveze tudi brez prič
Bodoča zakonca se bosta glede na novosti, ki začnejo veljati z letošnjim letom, lahko poročila v navzočnosti prič ali pa tudi brez njih. Navzočnost prič ni več potrebna, saj se zakonska zveza dokazuje z izpiskom iz matičnega registra. Na podlagi 36. člena Družinskega zakonika (DZ), ki se je začel uporabljati 1. januarja, je zakonsko zvezo mogoče skleniti bodisi pred matičarjem in načelnikom upravne enote oz. pred osebo, ki jo je ta pooblastil, bodisi pred matičarjem in županom občine, na območju katere se zakonska zveza sklepa, bodisi samo pred matičarjem, kar pa je novost.

>> Predlog zakona o posojilih v frankih
Poslanci so konec leta v parlamentarni postopek vložili končno različico predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Pripravili so ga v Združenju Frank, kjer so na vložitev čakali od začetka septembra. Zakon predvideva pretvorbo posojil iz švicarskih frankov v evre po tečaju na dan sklepanja kreditnih pogodb. Obstoječe posojilne pogodbe bi ostale v veljavi, iz njih bi izločili le po mnenju združenja nepošten pogoj, to je nominacijo v švicarskih frankih oz. valutno klavzulo.

>> Softić priznal umor, a zahteva nižjo kazen
Na mariborskem okrožnem sodišču so danes izpeljali predobravnavni narok zoper Senada Softića, ki je priznal umor Rada Mitrovića oktobra lani in obtožbe o povzročitvi splošne nevarnosti. Izrek sodbe pa je sodnica Andreja Lukeš napovedala šele za 5. februar, saj se obtoženi ne strinja s 27 leti predlagane zaporne kazni in predlaga zaslišanje prič.

>> Policijo bo kot v. d. generalnega direktorja vodil Simon Velički
Vlada je na današnji seji na predlog ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenovala Simona Veličkega. Z notranjega ministrstva so že sporočili, da mu bo dosedanji generalni direktor Marjan Fank, ki se bo upokojil, posle predal v petek opoldne.

>> Nadaljevanje trenda rasti na nepremičninskem trgu?
Nepremičninski trg v Sloveniji je v prvem polletju 2017 zaznamovala rast števila poslov, ki je doseglo rekordno vrednost, in cen, ki pa so bile še pod predkrizno ravnjo. Nepremičninski posredniki niso enotni glede prihodnjih trendov; nekateri pričakujejo nadaljnjo rast, nekateri ob novi ponudbi in dražjih posojilih umiritev.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Množično vrednotenje nepremičnin
Nov Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), ki bo začel veljati 11. januarja, naj bi povečal pravno varnost lastnikov nepremičnin in izboljšal sistem vrednotenja, da bo rezultat množičnega vrednotenja čim boljši približek tržnim vrednostim in tako uporaben tudi za potrebe obdavčenja. ZMVN-1 daje lastnikom nepremičnin možnost ugovora pripisani posplošeni vrednosti nepremičnine, in sicer z dokazovanjem posebnih okoliščin, ki jih siceršnje vrednotenje ne bo zajelo, tako da se bo lahko vrednost njihove nepremičnine zvišala ali znižala. Novi zakon omogoča tudi sodelovanje javnosti v postopkih oblikovanja modelov vrednotenja, in sicer prek javnih razgrnitev predlogov modelov po občinah. Organ vrednotenja je Geodetska uprava Republike Slovenije, ki vzpostavi, vodi in vzdržuje evidenco trga nepremičnin, evidenco modelov vrednotenja in evidenco vrednotenja. Poglavje, ki ureja ugotavljanje posebnih okoliščin, se začne uporabljati 1. avgusta 2019.

>> Informativni izračun na CSD
Spremembe in dopolnitve > Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki so začele veljati 23. decembra 2017, uporabljati pa so se večinoma začele 1. januarja 2018, uvajajo informativni izračun, in sicer z namenom poenostavitve in racionalizacije postopkov odločanja o letnih pravicah na centrih za socialno delo, kot sta denimo otroški dodatek in državna štipendija. Avtomatizirani informativni izračun, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2019, bo urejen podobno kot informativni izračun za dohodnino, kar bo razbremenilo tako delavce na centrih za socialno delo kot stranke. Novela odpravlja zadnji varčevalni ukrep pri otroškem dodatku, ki ga bodo ponovno prejemali tudi upravičenci iz 7. In 8. dohodkovnega razreda. Novela med drugim odpravlja neskladja z ustavo glede ugotavljanja dohodka za samostojne podjetnike (14. člen - primerjalnik besedila).

>> Dodeljevanje spodbud za zaposlovanje starejših
Sprememba > Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela (ZIUPTD) za dve leti podaljšuje možnost uveljavljanja začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih v obliki oprostitve plačila prispevkov delodajalca. Ukrep, ki je podaljšan do 31. decembra 2019, spodbuja vključevanje neaktivnih delovno sposobnih prebivalcev na trg dela ter tudi njihov čim poznejši umik s trga dela.

>> Pravice do službenih stanovanj policije
Dopolnitve > Zakona o organizaciji in delu v policiji (ZODPol), ki so začele veljati 28. decembra, določajo, da lahko zaposleni v policiji ali vojni veterani v primeru, ko se morajo invalidsko upokojiti, še naprej za nedoločen čas najemajo službeno stanovanje, v katerem bivajo (88. člen - primerjalnik besedila). Enako velja za družino zaposlenega v policiji ali vojnega veterana, če ta umre (86. člen - primerjalnik besedila). Po dosedanji ureditvi je zaposleni na policiji ob invalidski upokojitvi lahko ohranil službeno stanovanje le v primeru, če se zanj ni zanimal aktivni policist.

>> Zakon o motornih vozilih
Nov Zakon o motorni vozilih (ZMV-1), ki bo začel veljati 6. januarja, v slovenski pravni red prinaša predvsem implementacijo evropske ureditve o rednih tehničnih pregledih vozil, o dokumentih za registracijo vozil in o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil. Zakon tudi ureja dostop do podatkov o vozilih vsem nacionalnim kontaktnim točkam v Evropski uniji (65. člen) ter pooblastila in pristojnosti vojaške policije nad vojaškimi vozili v cestnem prometu. Homologacijski organ je Javna agencija RS za varnost prometa, njeno delo pa nadzira ministrstvo, pristojno za promet. Zakon tudi določa, da morajo tujci, ki se preselijo v Slovenijo, v 30 dneh od prijave stalnega ali začasnega prebivališča registrirati svoje vozilo v Sloveniji (27. člen).

>> Kritična infrastruktura
Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI), ki bo začel veljati 6. januarja, sistemsko ureja zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Gre za tiste zmogljivosti, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje pomembno vplivalo in imelo resne posledice za nacionalno varnost, gospodarstvo, in druge ključne družbene funkcije ter zdravje, varnost, zaščito in blaginjo ljudi. Zakon kot sektorje kritične infrastrukture določa preskrbo z vodo, hrano in energijo, zdravstveno oskrbo, finančni sektor, promet, varstvo okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih sistemov in omrežij. Nosilci sektorjev so ministrstva, ki so odgovorna za delovna področja, na katera sodi kritična infrastruktura, in Banka Slovenije.

>> Med novejšimi objavami so tudi:
    • Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1),
    • spremembe > Zakona o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (ZDKDPŠ),
    • spremembe in dopolnitve > Zakona o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZNPZRRD),
    • spremembe in dopolnitve > Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in
    • dopolnitev > Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1).

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 75 do 80

 

>> Boj proti davčnim utajam in pranju denarja
Z novim letom so v EU začela veljati nova pravila za boj proti davčnim utajam in pranju denarja. Od 1. januarja 2018 morajo države članice davčnim organom omogočiti neposreden dostop do informacij, zbranih po zakonodaji o preprečevanju pranja denarja. Gre za podatke o dejanskih lastnikih podjetij, skladov in drugih subjektov ter za evidence o skrbnem preverjanju strank. Nova ureditev bo davčnim organom omogočala nujen dostop do informacij ter hiter in učinkovit odziv v primerih davčnih utaj in izogibanja davkom.

>> Zaščita delavcev z netipičnimi pogodbami
Evropska komisija je v okviru nadaljnjih ukrepov za evropski steber socialnih pravic sprejela predlog nove direktive za preglednejše in bolj predvidljive delovne pogoje po vsej Evropski uniji. Predlog Komisije dopolnjuje in posodablja sedanje obveznosti, v skladu s katerimi je treba vsakega delavca seznaniti z njegovimi delovnimi pogoji. Poleg tega s tem predlogom nastajajo novi minimalni standardi, ki vsem delavcem, tudi tistim z netipičnimi pogodbami, omogočajo več predvidljivosti in jasnosti glede njihovih delovnih pogojev.

>> Nova pravila za delovanje finančnih trgov
Veljati začenjata prenovljena direktiva o trgih finančnih instrumentov in spremljajoča uredba, ki naj bi na podlagi naukov minule krize izboljšali delovanje finančnih trgov v smeri večje preglednosti, učinkovitosti in odpornosti ter okrepili varstvo vlagateljev. Slovenija bo direktivo predvidoma prenesla še v tem mandatu DZ.

>> Bolgarija prevzela predsedovanje Svetu EU
Bolgarija bo tako prvič na čelu EU odkar je leta 2007 postala njena članica. Med predsedovanjem bo vodila sestanke na vseh ravneh Sveta ter zagotavljala njegovo neprekinjeno delovanje. Bolgarija se bo v naslednjih šestih mesecih posvetila štirim ključnim področjem: prihodnosti Evrope in mladim, Zahodnemu Balkanu, varnosti in stabilnosti ter digitalnemu gospodarstvu. Predsedstvo prevzema od Estonije, julija letos pa jo bo nasledila Avstrija. Vse tri države sestavljajo t. i. "trojko predsedstev", ki ima svoje dolgoročne cilje in skupen program.

>> Član sveta ECB za uvedbo DDV na bitcoine
Ob vse večjem navdušenju nad bitcoini se množi tudi število kritikov. Eden od teh je guverner avstrijske centralne banke in član sveta Evropske centralne banke Ewyld Nowotny, ki se je zavzel za regulacijo trgovanja z bitcoini in njihovo obdavčitev, ob tem pa kriptovaluto označil za predmet špekulacij in orodje za pranje denarja.

>> Sodišče EU o omejevanju prodaje luksuznih izdelkov
Sodišče EU je v predhodnem postopku ugotovilo (sodba št. C-230/16), da pogodbena klavzula, ki pooblaščenim distributerjem sistema selektivne distribucije luksuznih izdelkov, s katerim se primarno ohranja luksuzna podoba teh izdelkov, prepoveduje, da za spletno prodajo pogodbenih izdelkov na prepoznaven način uporabljajo platforme tretjih oseb, ni v nasprotju s členom 101(1) PDEU. Glede na naravo in lastnosti teh izdelkov se lahko zaradi ohranitve njihove luksuzne podobe upraviči organizacijo sistema selektivne distribucije teh izdelkov. Prodajalci - tudi spletni, so torej lahko izbrani na podlagi objektivnih meril v zvezi s kakovostjo, ki so določena enotno za vse potencialne prodajalce na drobno in se uporabljajo nediskriminatorno, pri tem pa določena merila ne smejo presegati tega, kar je nujno potrebno. Višje sodišče v Frankfurtu mora tako ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji ohranjanja luksuzne podobe izdelkov, enotnosti in nediskriminatornosti ter je sorazmerna glede na zastavljeni cilj.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi lani obravnavalo več deset tisoč pritožb in podalo čez tisoč sodb. Ta prispevek izpostavlja odmevnejše sodbe iz lanske sodne prakse. Večina izmed izbranih navedenih sodb je relevantna tudi za slovenski prostor in bi morala vplivati tudi na konkretno sojenje slovenskih sodišč, saj gre v nekaterih zadevah za kršitve, ki se lahko pojavijo tudi v slovenski družbi.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Borut Leskovec:
Od tulipanov do kriptovalut - ekonomski baloni nekoč in danes

Gregor Gregorin:
Razgradnja odvetništva skozi prizmo Odvetniške tarife

Katarina Rajgelj:
Odškodninska odgovornost direktorjev javnih zavodov

Gaja Ana Pavliha:
Etični izzivi odvetništva

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZIZ?
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je doživel že 30 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZIZ.

V časovni lestvici lahko pregledate vseh 31 verzij prečiščenih besedil tega zakona. Kako se je spreminjalo besedilo posameznega člena, pa lahko spremljate v primerjalniku členov - npr. 258. člen ZIZ, ki ureja primere domnevane nevarnosti.

ZIZ je vsebinsko povezan tudi z več kot 770 strokovnimi članki, več kot 10.800 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 1.170 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih zakona, na katere se vsebinsko navezujejo.

Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Dodajajte zasebne opombe in javno komentirajte
Posameznemu zakonu/predpisu/judikatu/članku lahko odslej dodajate tudi opombe, in sicer s klikom na ikono v orodni vrstici ali s klikom na ikono, ki se prikaže pri posameznem členu. Vnesete lahko javno opombo ali pa uporabljate opombe samo zase (interno) pri svojem delu.



Na prvi strani portala lahko javno komentirate tudi vse dnevne vsebine, in sicer pod vsako posamezno objavo kolumne, novice ali članka rubrike V središču.