>> Spremembe Poslovnika DZ
V soboto, 29. julija, bodo začele veljati spremembe in dopolnitve > Poslovnika državnega zbora (PoDZ-1), katere poleg dopolnjenega postopka sprejema sprememb Ustave (6. odst. 173. člena) in postopka sprejema avtentične razlage zakona (1. odst. 151. in 2. odst. 134. člena) prinašajo dolgo pričakovano t. i. zakonodajno sled v postopku sprejema zakonov. Zakonodajna sled naj bi zagotovila večjo transparentnost sprejemanja predpisov oziroma beleženja dejavnosti vseh udeležencev v procesu zakonodajnega odločanja. Uvod predloga zakona mora tako po novem vsebovati tudi podatek o zunanjem strokovnjaku oziroma pravni osebi, ki je sodelovala pri pripravi predloga zakona in znesek plačila, ki ga je ta oseba v ta namen prejela (115. člen - primerjalnik besedila). Spremenjena je tudi tretja obravnava predloga zakona, v kateri državni zbor ne razpravlja več o predlogu zakona v celoti, temveč le o posameznih členih predloga zakona, h katerim so vloženi amandmaji (1. odst. 140. člena).

>> Zadeva Vaskrsić pravnomočna
Slovenija za sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Vaskrsić ni predlagala obravnave pred velikim senatom sodišča, zato je ta v torek postala pravnomočna, odškodnino v višini 85.000 evrov pa bo treba plačati v treh mesecih. Kot so povedali na državnem pravobranilstvu, so odločitev o tem, da ne predlagajo, da zadevo obravnava še veliki senat, sprejeli v soglasju z ministrstvom za pravosodje, in sicer na podlagi analiz sodbe in ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin.

>> Predlog za avtentično razlago dela ZKP o zastaranju prisluhov
Z avtentično razlago > 153. in 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki jo predlagajo v NSi, bi Državni zbor jasno določil, da za uničenje dokazov, pridobljenih v predkazenskem postopku s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, velja instrukcijski in ne prekluzivni rok. To pomeni, da bi lahko državni tožilec dokaze, pridobljene s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, uporabil za začetek kazenskega pregona tudi po preteku dveh let.

>> Vrnitev vseh ukrepov na raven pred Zujfom
Ministrstvo, pristojno za družino, je v javno razpravo poslalo predlog resolucije o družinski politiki 2018-2028. Resolucija predvideva vrnitev vseh ukrepov družinske politike na raven pred Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), uvedbo otroškega dodatka za vse otroke in prožnejšo izrabo starševskega dopusta.

>> Sovražni govor je treba preganjati
Vrhovni državni tožilec Drago Šketa je kmalu po prevzemu funkcije odredil interni strokovni nadzor zaradi odločitve okrožnega državnega tožilstva, da zavrže ovadbo, ki jo je zaradi izjav o zanikanju holokavsta zoper uporabnika Twitterja vložil ZRC SAZU. "Sovražni govor je treba preganjati," je dejal Šketa. Sodne prakse na področju pregona sovražnega govora doslej v Sloveniji skorajda ni. Šketa napoveduje, da bo v prihodnje drugače. "Od tožilcev pričakujem več poguma in odločnosti, da se zadeve pripeljejo tudi na višje instance. Sodna praksa se namreč ustvarja na ustavnem in vrhovnem sodišču," je poudaril in dodal, da bo kot prvi med enakimi tudi stal za tožilci.

>> Sodba očetu koroških dečkov za umor razveljavljena
Celjsko višje sodišče je razveljavilo sodbo Romeu Bajdetu zaradi umora partnerice Lidije Škratek ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje na prvo stopnjo. Ponovno sojenje na celjskem okrožnem sodišču se bo začelo 21. septembra. Sodišče bo moralo z zadevo pohiteti, saj se Bajdetu dveletni pripor izteče marca prihodnje leto.

>> Sodišče ni dopustilo obtožbe zoper Kanglerja in Gerloviča
Višji sodniki v Mariboru so pritrdili odločitvi sodišča v Slovenj Gradcu, da se ustavi kazenski postopek zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja in odvetnika Roka Gerloviča. Aktualna občinska oblast ju je leta 2013 ovadila, ker naj bi občino oškodovala za več kot 200.000 evrov.

>> Delovna skupina za pripravo kartografskih podlag
V skladu s končno razsodbo arbitražnega sodišča in za potrebe njene implementacije je tako vlada poleg posebne medresorske koordinacijske skupine včeraj ustanovila še medresorsko delovno skupino za pripravo kartografskih podlag. V skupino se imenujejo člani po posameznih resorjih, opredeli vodja skupine, doda člen o vsebinskem zaključku dela skupine, poročanju vladi ter člen o administrativni podpori skupine.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Do državljanstva izjemoma prej kot v letu dni
22. julija so začele veljati dopolnitve > Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki ob soglasju vlade izjemoma omogočajo pridobitev slovenskega državljanstva osebi, ki ne živi v Sloveniji in nima urejenega statusa tujca. Gre za primere posameznikov, ki so ali bi v prihodnje s svojim delovanjem izjemno prispevali k razvoju države in povečanju mednarodnega ugleda oz. prepoznavnosti (13. člen - primerjalnik besedila).

>> Novela zakona o elektronskih komunikacijah
20. avgusta bodo začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki v slovenski pravni red prinašajo določbe evropske direktive, ki uvaja ukrepe za znižanje stroškov izgradnje elektronskih komunikacijskih omrežij visoke hitrosti. Novela zakona ureja podlago za t.i. projekt 5G, saj določa začasne testne frekvence za testiranja pete generacije mobilne telefonije (5G). Druge rešitve so namenjene pospeševanju gradnje javnih komunikacijskih omrežij, razvoju storitev v korist končnih uporabnikov ter zmanjšanju stroškov gradnje in spodbujanju skupne uporabe obstoječe infrastrukture, in sicer ne le infrastrukture elektronskih komunikacij, pač pa tudi druge gospodarske javne infrastrukture.

>> Novela zakona o zdravniški službi
Od 22. julija so v veljavi spremembe in dopolnitve > Zakona o zdravniški službi (ZZdrS), ki naj bi pripomogle k povečanju števila zdravnikov in zagotovile sredstva za skrajševanje čakalnih vrst, slednje s postopnim prenosom sredstev za financiranje pripravništev v zdravstvu in specializacij zdravnikov z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na državni proračun. Poleg tega novela ponovno uvaja sekundariat, kar bo omogočilo, da mladi zdravniki po opravljenem pripravništvu do pridobitve možnosti specializacije ne preidejo v status brezposelnosti. Tako bodo po končanem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu ostali zaposleni še določeno obdobje kot sekundariji, ob izpolnjevanju pogojev pa se jim bo ta čas vštel v obdobje specializacije. Določena je tudi obveznost zdravniške zbornice, da koordinira zaposlitev mladih zdravnikov specialistov, izbranih na javnem razpisu za območje države, pri tem pa mora upoštevati javljene potrebe s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe in stalno prebivališče zdravnikov specialistov.

>> Interventni zakon o odpravi posledic pozebe
22. julija je začel veljati Zakon o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 (ZUOPPKP), ki ureja postopke ocene škode ter nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe. Zakon omogoča tudi odstopanje od roka za vložitev zahteve za odpis ali zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, daje tudi podlago za delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter pravno podlago za subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada za obratna sredstva vinogradniškim in sadjarskim kmetijam.

>> Predstavnik mladih v svetu ZPIZ
5. avgusta bosta začeli veljati sprememba in dopolnitev > Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki omogočata članstvo v svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi predstavniku mladih, ki delajo prek študentske napotnice (186. člen - primerjalnik besedila). Tako naj bi se okrepil socialni dialog, in sicer prek večje reprezentativnosti partnerjev, ki sodelujejo v socialnem dialogu. Predstavnika mladih bo v svet zavoda imenovala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki edina med mladinskimi organizacijami za financiranje delovanja prejema sredstva iz koncesijske dajatve. Svet zavoda bo po novem tako sestavljalo 27 članov.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 38, 39 in 40

 

>> Ukrepi za zaščito pravne države na Poljskem
Evropska komisija je sprejela ukrepe za zaščito pravne države na Poljskem. Poljskim oblastem je poslala priporočilo v zvezi z načelom pravne države, v katerem je izrazila resno zaskrbljenost zaradi načrtovane pravosodne reforme. Po oceni Komisije reforma povečuje sistemsko nevarnost za pravno državo na Poljskem, na katero je opozorila že v mehanizmu o pravni državi, ki ga je sprožila januarja 2016. Komisija poziva poljske oblasti, da navedene probleme odpravijo v enem mesecu. Zlasti jih poziva, da ne sprejmejo nobenih ukrepov za razrešitev ali prisilno upokojitev sodnikov vrhovnega sodišča. Če bo take ukrepe sprejela, je Komisija pripravljena takoj sprožiti postopek po členu 7(1) - uradno opozorilo EU, ki ga lahko izda štiri petine držav članic v svetu ministrov. Komisija je tudi sklenila, da bo proti Poljski začela postopek za ugotavljanje kršitev zaradi kršitve prava EU. Kolegij bo takoj po objavi zakona o organizaciji rednih sodišč Poljski poslal uradni opomin. Poljska vlada je omenjene ukrepe ostro obsodila.

>> Postopki proti Češki, Madžarski in Poljski
Evropska komisija nadaljuje pravne postopke proti Češki, Madžarski in Poljski zaradi nesodelovanja pri premeščanju beguncev iz najbolj obremenjenih Italije in Grčije v druge članice EU. Kljub večkratnim pozivom k ukrepanju in sprožitvi postopka za ugotavljanje kršitev prejšnji mesec zadevne tri države še vedno kršijo svoje pravne obveznosti in ne spoštujejo svojih zavez do Grčije, Italije in drugih držav EU. Junij je bil sicer rekorden mesec s 3000 premestitvami. Malta, Latvija in Norveška so že zelo blizu izpolnitvi svojih kvot, še izpostavlja komisija.

>> Ukrepi pri vzpostavljanju varnostne unije
Kolegij komisarjev je sprejel 9. poročilo o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije, ki se osredotoča na nedavne ukrepe za preprečevanje financiranja terorizma z nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami ter za izboljšanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU. Na podlagi celovite ocene varnostne politike EU od leta 2001 izpostavlja tudi obstoječe vrzeli in izzive, prav tako tudi vse večje grožnje, kot sta radikalizacija in kibernetska kriminaliteta, zaradi katerih bodo morda potrebne spremembe obstoječih instrumentov.

>> Hrvaška je bila odgovorna za obravnavo prošenj za azil
Sodišče EU je v včeraj objavljeni sodbi C-490/16 zapisalo, da je bila Hrvaška odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Kot je pojasnilo sodišče, je za te osebe treba šteti, da so ne glede na izredne okoliščine nezakonito prečkale zunanjo mejo Hrvaške.

>> Sporazum med Kanado in EU krši temeljne pravice EU
Sodišče EU je izdalo mnenje o skladnosti načrtovanega sporazuma o evidenci podatkov o potnikih med EU in Kanado s Pogodbo in Listino EU o temeljnih človekovih pravicah. Meni, da Unija ne more skleniti načrtovanega sporazuma v trenutni obliki, ker je treba nekatere njegove določbe spremeniti. Evropska komisija bo podrobno analizirala mnenje, v dialogu s Kanado pa je pripravljena odpraviti pomisleke Sodišča EU. Prav tako bo tesno sodelovala z drugimi mednarodnimi partnericami, da se zagotovi skladnost prenosa podatkov v nečlanice EU z mnenjem Sodišča, Pogodbo in Listino EU o temeljnih človekovih pravicah.

>> Pravobranilec: Sodišče EU naj zavrne tožbi Slovaške in Madžarske
Generalni pravobranilec Sodišča EU je včeraj podal mnenje, da bi moralo sodišče zavrniti tožbi, ki sta ju decembra 2015 vložili Slovaška in Madžarska in s katerima zahtevata odpravo kvot za porazdelitev beguncev v EU, je objavljeno na spletni strani sodišča. Mnenje pravobranilca za sodišče sicer ni zavezujoče, a zelo pogosto mu v razsodbi sledi.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Nekaj podobnega se dogaja v sagi, z naslovom slovenska sodna samouprava, kjer navidezno glavno vlogo igra sodni svet. O njem sem že na nekem drugem mestu zapisal, da je izgubil vso avtoriteto, tako v očeh strokovne kot laične javnosti, v zadevi imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča. Toda, psi so lajali, karavana je šla dalje, in pred kratkim smo lahko tudi na tej spletni strani prebrali hvalospev, da smo sedaj pa res na konju, saj je sodni svet, pomislite, dobil svoj lastni zakon!

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Aleksij Mužina:
Oblastna ravnanja in javna naročila

Katja Piršič:
Sivo polje kaznovanja - pravičnost kaznovalnih odškodnin

Tilen Tacol, Matevž Fortin:
Kdo "odpusti" direktorja

Petra Hren:
Višje sodišče naj ne bo le "razveljavišče"

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZPP?
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) je doživel že 27 vplivov na besedilo in vse spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZPP.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 28 verzij čistopisov zakonskega besedila, kakor se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov lahko natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. primerjava besedila 324. člena ZPP (sestavine sodbe) pred in po spremembi.

ZPP je vsebinsko povezan s 1.789 strokovnimi članki, 1.680 odločbami Državne revizijske komisije, več kot 38.600 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 653 sodbami Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.