Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) ustanavlja za pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj, za pregon katerih je potrebna posebna organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišja raven učinkovitosti, Specializirano državno tožilstvo (192. člen).
Ureditev, ki sledi oblikovanju specializiranih oddelkov za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma ipd., vzpostavlja tako imenovano 12. državno tožilstvo, kjer bo delovalo najmanj 10 državnih tožilcev. K večji uspešnosti v boju zoper organiziran kriminal pa se je kot samostojen oddelek oblikoval že sedaj obstoječi specializirani oddelek (199. člen). Gre za oddelek za preiskovanje in pregon zlorabe prisilnih pooblastil, ki se bo ukvarjal zgolj z odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj uradnih oseb v Policiji in drugih organih s prisilnimi pooblastili. VEČ

Zavod za zaposlovanje je na svoji spletni strani objavil oba seznama delodajalcev s kršitvami delovnopravne zakonodaje, ki so po ugotovitvah inšpektorata kršili Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1) in Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) ter želeli posredovanje brezposelnih na prosta delovna mesta. VEČ

Vrhovno državno tožilstvo bo zagotovilo, da bo obtožba v zadevi Patria po odhodu višje tožilke Branke Zobec Hrastar kvalitetno zastopana, pojasnjujejo v uradu generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, ki odstopa tožilke še vedno ne želi komentirati. VEČ

Pred poslankami in poslanci bo po parlamentarnih počitnicah nov poskus uvedbe etičnega kodeksa, tokrat so idejo o priporočilih etičnega ravnanja obudili v Zares. Po odzivih poslanskih skupin pa bo, širši konsenz, ki ga zahteva takšen dogovor, v parlamentu težko doseči. VEČ

Vlada RS je v letošnjem prvem polletju realizirala 582 načrtovanih in nenačrtovanih predpisov. Med njimi je 91 predpisov iz pristojnosti državnega zbora, 187 iz pristojnosti vlade in 304 iz pristojnosti ministrstev. Od načrtovanih 258 predpisov v prvi polovici leta so jih sicer realizirali 110, obenem pa še 30 takšnih, ki so jih načrtovali za pozneje. VEČ

Mediacija je po desetih letih od uvedbe prvega programa sodišču pridružene mediacije pri nas vse bolj uporabljan način reševanja sporov. Vedno več gospodarskih subjektov se namreč odloča za mediacijo in za druge alternativne postopke reševanja spora, uporaba mediacije pa narašča tudi na področju zdravstva, pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje. VEČ

Okoljsko ministrstvo je javno razpravo o Predlogu zakona o gradbeni inšpekciji, ki bi se zaključila 9. avgusta, podaljšalo do 5. septembra. V skupnosti občin so do ključne spremembe - da bi nadzor nad gradnjo enostavnih objektov prenesli na občine - kritični in predlagajo umik predloga iz procedure. VEČ

Davčna uprava RS, ki je v zadnjem času še poostrila nadzor na področju plačevanja prispevkov za socialno varnost, ugotavlja precej kršitev plačevanja prispevkov za socialno varnost. Neplačevanje prispevkov je kaznivo dejanje po 196. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). VEČ

Skupnost občin Slovenije opozarja, da predlog dopolnitev Zakona o interventnih ukrepih (ZIU) z njimi ni bil usklajen, saj ga od vlade niso prejeli niti v obravnavo. Na premiera Boruta Pahorja, predsednika DZ Pavla Gantarja ter poslance so zato že naslovili protest. Opozarjajo tudi na "stranske učinke", ki jih lahko tak neusklajen zakon prinese v prakso. VEČ

Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo nekdanje prisilne upraviteljice SCT Majde Šantl na odločitev okrožnega sodišča, da Šantlova ni opravljala svojih dolžnosti po zakonu, zaradi česar jo je s funkcije razrešilo. VEČ

 

Obveščamo vas o novih zakonih in spremembah zakonov, ki so že bili objavljeni, vendar še niso stopili v veljavo ali se začeli uporabljati. Čistopise teh zakonov z vnesenimi spremembami si že lahko ogledate kot bodoče verzije čistopisov na portalu IUS-INFO.

Začetek veljavnosti ali uporabe:	Povezava na bodočo verzijo zakona:
09.08.2011	Pomorski zakonik (PZ)
09.08.2011	Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)	VEČ
09.08.2011	Zakon o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, za obdobje 1994-2015 (ZIJZ)
13.08.2011	Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV)
13.08.2011	Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP)
01.09.2011	Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB)
27.10.2011	Zakon o tujcih (ZTuj-2)

 

Besedilo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je od svoje objave leta 2002 doživelo že pet vplivov. Vse te spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO ČISTOPISU ZDR.

V ČASOVNI LESTVICI je na voljo tudi vseh 6 verzij čistopisov tega zakonskega besedila.

V PRIMERJALNIKU ČLENOV pa lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - za primer si lahko ogledate primerjavo besedila 79. člena ZDR pred in po spremembi.
 

Dopolnitve Zakona o tajnih podatkih (ZTP) veljajo od 30. julija in od tega dneva se začeti postopki za predsednika in člane Državne revizijske komisije za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov s stopnjo tajnosti Republike Slovenije "TAJNO" po 83. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) štejejo za končane.

26. julija je začel veljati Zakon o davku na bilančno vsoto bank (ZDBVB), (uporabljati se začne 1. avgusta), ki je bil sprejet kot ukrep za sanacijo posledic finančne in gospodarske krize. Določa kompenzacijo države za nudenje sistemske podpore bančnemu sistemu v času krize in stimulacijo bank za zagotavljanje večje in ustreznejše ponudbe kreditov nefinančnemu sektorju. Predpis uvaja davek na bilančno vsoto bank, ki se plača enkrat letno in sicer v 30 dneh od predložitve obračuna davka.

Spremembe Zakona o bančništvu (ZBan-1) želijo doseči, da bo politika prejemkov vključena samo v obvladovanje tveganja kreditne institucije. Nadzorni svet banke mora imenovati komisijo za prejemke, če je banka pomembna za bančni sistem Republike Slovenije, kar določi Banka Slovenije (BS) z odločbo. Banka mora po novem BS poročati o številu zaposlenih z najvišjimi prejemki, vključno z informacijami o višini teh prejemkov (plač, nagrad, bonitet, posebnih pokojninskih ugodnosti) ter o področju njihovega dela. Novosti veljajo od 26. julija.

Novela Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1), ki velja od 26. julija, določa, da vpis finančnega zavarovanja v register finančnega premoženja ni več pogoj za veljavnost pogodbe o finančnem zavarovanju, dajalec finančnih zavarovanj pa mora biti v dobri veri glede premoženja, ki ga vpiše v register.

Dopolnjen je bil tudi Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP), ki za vlečna vozila, ki vozijo po progah, za katere ne veljajo pogoji za zagotavljanje interoperabilnosti, po novem določa, da morajo imeti na sprednji strani vozila v smeri vožnje nameščene in prižgane stroboskopske luči. Ukrep naj bi pripomogel k večji varnosti, veljati pa začne 13. avgusta.

Sprejeta je bila nova Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki velja od 30. julija. Ureja odlaganje in obdelavo odpadkov, dokumentacijo v zvezi z njimi, izvajanje kontrolne kemične analize, prepoved za umestitev odlagališča v prostor in zahteve za varovanje zdravja ljudi. Posebni poglavji sta posvečeni okoljevarstvenemu dovoljenju za obratovanje odlagališča ter odlaganju odpadkov v podzemno skladišče, predpis pa prinaša tudi veliko prekrškovnih določb z visoko zagroženimi globami.

 

Evropska komisija je sprejela ukrep, s katerim bi Grčija, Irska, Portugalska, Romunija, Latvija in Madžarska prispevale manjši delež nacionalnega sofinanciranja pomembnih evropskih projektov na področju kohezije, razvoja podeželja in ribištva v primerjavi z deleži, ki so bili sicer predvideni. Gre za začasen ukrep, s katerim želi Evropska komisija šestim državam članicam, ki se soočajo s krčenjem nacionalnih proračunov in so deležne finančne pomoči, pomagati okrepiti gospodarsko rast in konkurenčnost. S tem bi jim omogočili, da bi lahko zagnale projekte, ki so zaradi pomanjkanja nacionalnih sredstev bodisi zastali bodisi se niti niso začeli izvajati. VEČ

Komisija je objavila rezultate javnega posvetovanja o prihodnji reviziji direktive o tobačnih izdelkih. Javno posvetovanje je dalo 85 000 odzivov, kar je daleč največ doslej. Največ odzivov so prispevali posamezni državljani, ki so pokazali veliko zanimanje za politiko EU za nadzor tobaka. Odzvali so se tudi predstavniki industrije, nevladne organizacije, vlade in javni organi. Javno posvetovanje o reviziji direktive o tobačnih izdelkih se je začelo lani jeseni, udeleženci pa so se izrazili o številnih političnih možnostih, med drugim o: obveznih slikovnih zdravstvenih opozorilih – ali grafičnih podobah – na škatlicah tobačnih izdelkov, splošni ali običajni embalaži, uravnavanju škodljivih in privlačnih snovi v tobačnih izdelkih ter omejitvi ali preprečevanju prodaje tobačnih izdelkov na internetu ali iz prodajnih avtomatov. Rezultati tega posvetovanja bodo upoštevani pri oceni učinka, ki trenutno poteka in obravnava gospodarske, družbene in zdravstvene vplive ter izvedljivost različnih možnosti politik. Izsledki ocene učinka in zakonodajni predlog bodo predstavljeni prihodnje leto. VEČ

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica Evropske komisije Catherine Ashton je imenovala 25 vodij delegacij Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) po vsem svetu, so sporočili iz Bruslja. Med imenovanimi vodji znova ni nobenega Slovenca. VEČ

Sodišče EU je v zadevi C-361/10 razlagalo člena 1 in 8 Direktive o tehničnih standardih in predpisih v zvezi z nacionalno zakonodajo Belgije glede minimalnih varnostnih zahtev določene stare električne opreme na delovnem mestu (električne namestitve morajo biti izvedene tako, da se zaščiti delavce pred tveganji zaradi neposrednega ali posrednega stika s tako opremo, pred previsoko napetostjo, ki nastane zaradi slabe izolacije, delovanja ali zunanjih vplivov, pred opeklinami in drugimi tveganji za zdravje). Sodišče se tako sprašuje, ali določene določbe nacionalne zakonodaje pomenijo tehnična pravila po Direktivi, tako da morajo biti že osnutki teh pravil poslani v vednost Komisiji. Sodišče je odločilo, da omenjene določbe nacionalne zakonodaje ne pomenijo tehničnih predpisov po Direktivi, ker sporočanje o tehničnih predpisih predstavlja oviro prostemu pretoku blaga, to pa se lahko uvede takrat, kadar so taki ukrepi nujno potrebni v interesu zahtev javnosti. Če gre za tehnični predpis, je v grobem treba zadovoljiti tri potrebe, in sicer obstoj tehničnih specifikacij (po 2. odstavku 1. člena Direktive), obstoj drugih zahtev (po 3. odstavku 1. člena Direktive) in prepoved izdelave, uvoza, trženja ali uporabe produkta (po 11. odstavku 1. člena Direktive).  

Izmed številnih strokovnih člankov priznanih slovenskih avtorjev, ki komentirajo aktualna pravna vprašanja iz teorije in prakse, smo izbrali:

Til Rozman: Kdo naj pravno svetuje - (ne)primernost veljavne ureditve dr. Bojan Zabel: Stvarni vložki po ustanovitvi d.d. in d.o.o. Blaž Kovač: Ureditev lobiranja civilne družbe ni več omejujoča

 

Objavljeni so bili nekateri predpisi, ki v IUS-INFO PREKRŠKE prinašajo nove oziroma spreminjajo ali dopolnjujejo obstoječe prekrške.

V mesecu juliju je nekaj prekrškov prinesel Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1), ki npr. z globo 1000 evrov kaznuje za prekršek starše, ki otroka s posebnimi potrebami ne vključijo v vrtec, šolo ali zavod. Tako, kot sam zakon, se tudi prekrškovne določbe začnejo uporabljati 1. septembra.

Zakon o davku na bilančno vsoto bank (ZDBVB), ki se uporablja od 1. avgusta dalje, grozi z globo v višini od 3.200 do 30.000 evrov zavezancu za davek, ki ne ugotovi pravilne osnove za davek ali ne obračuna in plača davka.

Veliko prekrškov pa je prinesla tudi nova Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Z globo v višini med 10.000 in 40.000 evri se za prekršek kaznuje upravljavca odlagališča, če npr. odlaga odpadke v nasprotju z uredbo, odlaga odpadke brez ocene odpadkov, ne preverja odpadkov, ne izvaja kontrolnih kemičnih analiz, ne zagotavlja usposobljenosti osebja, ne zagotavlja rednih pregledov odlagališča in o nastanku čezmernih vplivov na okolje ne obvešča pristojnega inšpektorja.

 VEČ

Sodbe slovenskih in evropskih sodišč lahko najdete v največji zbirki SODNE PRAKSE, ki vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega, višjih in evropskih sodišč s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

Izbrali smo sodbo (opr. št. VIII Ips 52/2010) Vrhovnega sodišča RS, s katero je odločilo, da predstavlja samovoljno ravnanje delavca, ki neposredno privede ali bi lahko privedlo do povzročitve škode delodajalcu, hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi česar je delodajalec zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi.

Vrhovno sodišče je delavčevo ravnanje opredelilo kot napeljevanje k protipravni odtujitvi in kot povzročitev škode delodajalcu. Delodajalec je kasneje sam s svojo dejavnostjo preprečil nastanek večje škode, ko je odbral vakumirane izdelke iz kontejnerja z odpadki. Delavčevo ravnanje pomeni kršitev prepovedi škodljivega ravnanja iz 35. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), na podlagi katerega se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno in moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. VEČ

S predlogom Zakona o davčnih blagajnah naj bi jeseni uredili gotovinsko poslovanje in zajezili sivo ekonomijo.

O uvedbi davčnih blagajn se govori že nekaj let. Vzrok razmišljanj je v obsežni sivi ekonomiji, ki vodi ne le v izpad davčnih prihodkov, temveč tudi v delo in zaposlovanje na črno. Po Poročilu o projektu »siva ekonomija« za leto 2010, ki jo je pripravila Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) na podlagi analize davčnih inšpekcijskih pregledov v letih 2008 -2010 je bilo največ kršitev storjenih na področju prirejanja ustvarjenih prihodkov ter davčnih utaj iz naslova neustreznega evidentiranja poslovnih knjig, odstopanja kopij računov od originalnih računov ter drugih oblikah kršitev, ki predstavljajo kar slabih 79% vsega nadzorovanega blagajniškega poslovanja.  VEČ

IUS-INFO TABELE in LESTVICE pregledno prikazujejo vse pomembne številčne podatke na enem mestu, tako lahko npr. za lažje določanje zneskov, katerih višina je odvisna od višine povprečne mesečne plače v RS, kot so:
- denarne kazni skladno s 47. členom KZ-1,
- denarne kazni za žalitev sodišča po 78. členu ZKP ali
- posebno hudi prekrški po 72. členu ZTro,
uporabite tabelo Povprečna plača v RS.

Pregled novih vrednosti:

1. maj 2011	Povprečna neto plača za maj 2011 (+ 0,7 % v primerjavi z aprilom)
	982,99 EUR
1. maj 2011	Povprečna bruto plača za obdobje januar - maj 2011
	1506,85 EUR
1. maj 2011	Povprečna neto plača za obdobje januar - maj 2011
	977,56 EUR
1. julij 2011	Min. zajam. donosnost na vplačano čisto premijo prost. dod. zav. za julij 2011
	1,45% (letno)
1. julij 2011	Min. zajam. donosnost na vplačano čisto premijo prost. dod. zav. za julij 2011
	0,12% (mesečno)

 

Za vas izbiramo zanimive seminarje, konference in izobraževanja z različnih pravnih področij:

NAPOVEDNIK DOGODKOV