| |
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE
|
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati preskuševalci za analizno preskušanje zdravil in postopek preverjanja pogojev, izdan s strani ministrstva za zdravje, natančneje določa zadevne pogoje, te pa ugotavlja Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Predpis bo začel veljati 20. marca.
Sprejet je bil Sklep o določitvi seznama medsebojno zamenljivih zdravil, nanj pa so uvrščena vsa zdravila, primerna za medsebojno zamenjavo, ki imajo dovoljenje za promet na dan 15. januar 2010.
21. marca se bo začel uporabljati Zakon o medicinskih pripomočkih (ZMedPri), ki celovito ureja vprašanje medicinskih pripomočkov, pogoje za njihovo izdelavo, promet z njimi ter pogoje in postopke za klinične raziskave le-teh, ureja pa tudi nadzor nad izvajanjem zakona zaradi varovanja javnega zdravja. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED EVROPSKE ZAKONODAJE
|
Ministri s področja zaposlovanja in socialnih zadev so 8. marca sprejeli predlog Direktive za preprečevanje poškodb in okužb zdravstvenih delavcev. Slednja obravnava poškodbe in okužbe, ki nastanejo zaradi uporabe ostrih predmetov pri delu, kot na primer igel, ki z okoli milijon poškodb na leto predstavljajo eno večjih zdravstvenih in varnostnih groženj evropskim delavcem. Direktiva prenaša v pravo EU sporazum med organizacijami evropskih socialnih partnerjev in naj bi bolje zaščitila delavce, njihove družine in bolnike, hkrati pa razbremenila evropske zdravstvene službe. Predvideva tudi enoten pristop k ocenjevanju in preprečevanju nevarnosti ter izobraževanju in obveščenosti delavcev.
Komisija EU je na seznam „Zajamčena tradicionalna posebnost“ dodala dve slovenski jedi, in sicer Prekmursko gibanico ter Belokranjsko pogačo. Proizvajalec, ki hoče uporabljati zaščitni znak teh jedi, mora natančno upoštevati podrobnosti, navedene v uredbi, saj zajamčena tradicionalna posebnost predstavlja tradicionalen kmetijski proizvod ali živilo z najmanj 25 leti preizkušene uporabe na trgu EU in priznanjem posebnih značilnosti s strani le-te.
Sodišče Evropske unije je odločilo, da se lahko tovarnam, ki imajo sedež blizu onesnaženih področij, naprti odgovornost za onesnaževanje ter obveznost izvršiti ukrepe za zmanjševanje in odpravo tako nastale škode. Če lahko za to predstavijo prepričljive dokaze, imajo državni organi pravico domnevati, da obstaja vzročna zveza med delovanjem tovarne in onesnaženjem področja blizu le-te, niso pa zavezani ugotoviti krivde, malomarnosti ali namena izvajalcev, katerih dejavnosti se štejejo za povzročitelje okoljske škode. Samo tožbo pred sodiščem Evropske unije je vložilo italijansko sodišče potem, ko je več podjetij s področja petrokemije in oglikovodikov spodbijalo sklepe, ki so jim nalagali očiščenje onesnaženih področij po načelu „kdor onesnažuje, tudi plača“. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
|
Tokrat za vas obravnavamo vprašanje moči predhodne odločbe Sodišča Evropske unije.
Kot to določa že šesti odstavek 113.a člena Zakona o sodiščih, temu pa pritrjuje tudi sodna praksa slovenskih sodišč, je taka odločba za slednja obvezujoča. VEČ. |
|
|
|
|
| |
|