Literatura

Stran 1 / 68 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1698)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2013/14	s tujih knjižnih polic Irena Vovk, 11.4.2013 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 14/2013Sybe de Vries, Ulf Bernitz in Stephen Weatherill (ur.) The Protection of Fundamental Rights in the EU After Lisbon (Hart Publishing, 2013, 246 strani) Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, določa tudi pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah
Pravna praksa, 2013/14	Zapoved in zločin dr. Andreja Tratnik, 11.4.2013 Kultura in umetnost
	dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 14/2013Verjetno se je že vsakdo od nas kdaj znašel v položaju, ko je moral nepravniku pojasnjevati, da biti pravnik ne pomeni nujno biti suhoparen navdušenec nad običajnemu človeku nerazumljivo napisanimi besedili (zakonskimi dikcijami ipd.), ki pa imajo luknje (kar potem pravniki kajpak s pridom izkoriščamo). Situacija je lahko neprijetna. Seveda lahko iz rokava potegneš paleto znanih pisateljev, ki so bili po izobrazbi pravniki - še naš simbol kulturništva dr. France Prešeren je bil pravnik. Toda to je bilo včasih in časi se spreminjajo. Ali pač ne. Da pravo in literatura še vedno nista medsebojno odtujena pojava, priča tudi knjiga Zapoved in zločin, s pomenljivim podnaslovom Stičišča prava, književnosti in teorije (Inštitut za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2012, 247 strani).
Pravna praksa, 2013/13	Razpis izpitov za izobraževanje na domu Staša Račnik, 4.4.2013 Osnovno šolstvo
	Staša Račnik, Pravna praksa, 13/2013Družina živi v tujini, otrok, ki je vključen v slovenski izobraževalni sistem, pa se izobražuje na daljavo. S šolo so se dogovorili, da bo izpite opravljal takrat, ko bodo v Sloveniji, pozneje pa je ravnateljica določila, da lahko izpite opravlja le v zadnjem mesecu pred zaključkom šolskega leta. • Ali ni šola na daljavo namenjena tudi otrokom, ki zaradi obveznosti staršev ne morejo redno obiskovati šole? Ali mora šola resnično razpisati te izpite le ob koncu šolskega leta ali pa morda obstaja kak pravilnik, ki šoli omogoča, da se prilagaja glede na dano situacijo?
Pravna praksa, 2013/13	Pesmi hrepenenja Irena Vovk, 4.4.2013 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 13/2013Janez Tekavc je želel postati igralec, nato se je vpisal na fiziko in pristal na pravu. Pravi, da je teatra tudi v pravu obilo, le da je malo drugačen. Pred leti se je preživljal kot novinar zdaj že legendarnega Studia Luwigana in TV Tednika, danes pa je odvetnik. Vedno pa je bil po duši pesnik. Lani je objavil svojo prvo pesniško zbirko Pesmi hrepenenja (Založba Učila, Ljubljana 2012, 41 strani).
Pravna praksa, 2013/13	s tujih knjižnih polic Irena Vovk, 4.4.2013 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 13/2013Malcolm Evans in Panos Koutrakos (ur.)The International Responsibility of the European Union - European and International Perspectives (Hart Publishing, 2013, 382 strani) Kako je sploh določena mednarodna odgovornost Evropske unije? V okviru večplastnega in vedno razv
Pravna praksa, 2013/12	Obračunavanje cen programov vrtca v času otrokove odsotnosti Avtor ni naveden, 28.3.2013 Splošno o vzgoji in izobraževanju
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2013Otrok, ki obiskuje vrtec, bo zaradi poškodbe dalj časa upravičeno odsoten. Na vrtec smo naslovili prošnjo za popust oziroma nižje plačilo zaradi opravičene odsotnosti, a so nas zvrnili. • Kdo odloča, pod katerimi pogoji bo vrtec staršem priznal popust oziroma nižje plačilo zaradi opravičene otrokove odsotnosti?
Pravna praksa, 2013/12	Tretja od suhih krav dr. Aleš Završnik, 28.3.2013 Kultura in umetnost
	dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 12/2013Zbornik Tretja od suhih krav (samozaložba, A. Komat, Domžale 2012, 319 strani), ki ga je uredil dr. Boštjan M. Zupančič, vsebinsko razširja tematiko dveh samostojnih Zupančičevih monografij, in sicer Prvo od suhih krav (Cankarjeva založba, Ljubljana 2009, 278 strani) in Tembatsu: druga od suhih krav (samozaložba, Ljubljana 2011, 253 strani). V zborniku dobi besedo devet avtorjev, ki poglabljajo posamične vidike prededipalnosti oziroma zaplete v moralnem konstituiranju posameznika in njene uničujoče učinke na družbo ter nakazujejo možne smeri izhoda.
Pravna praksa, 2013/12	Visokošolski program v vsako slovensko vas mag. Sandi Kodrič, 28.3.2013 Višje in visoko šolstvo
	mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 12/2013Zakaj morajo slovenski davkoplačevalci financirati študij matematike tudi na Univerzi na Primorskem? Mar ne zadostuje, da je matematiko mogoče študirati na univerzah v Ljubljani in v Mariboru? Ali je res treba omogočiti še dodatnih štirideset vpisnih mest v Kopru, pa čeprav v zadnjih nekaj letih v prvi letnik programa matematike nikoli ni bilo sprejetih več kot trinajst brucev? Za ta vsakoletni ducat študentov matematike in nekaj študentov sorodnih programov, od katerih verjetno vsi niti diplomirali ne bodo, imamo v Kopru ekipo univerzitetnih učiteljev in podpornega osebja.
Pravna praksa, 2013/11	s tujih knjižnih polic Irena Vovk, 21.3.2013 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 11/2013Andrej Savin EU Internet Law (Edward Elgar Publishing, 2013, 288 strani) Področje internetnega prava se bliskovito razvija in spreminja. Pričujoča knjiga pa nudi zelo natančen vpogled v zakonodajo EU, ki se nanaša na internetno pravo. Gre namreč za pravila, ki so razpršena po števil
Pravna praksa, 2013/11	Justinijanove Institucije dr. Katja Škrubej, 21.3.2013 Kultura in umetnost
	dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 11/2013Konec preteklega leta je izšel slovenski prevod Institucij cesarja Justinijana (GV Založba, zbirka Pravna obzorja, Ljubljana 2012, 516 strani), ki jih zaradi njihove poznejše široke recepcije upravičeno štejemo za temeljno delo evropske pravne znanosti. S tem smo v slovenskem jeziku bogatejši za prvi del pregovorno slavne, a žal mnogo premalo dejansko poznane Justinijanove kodifikacije. Prevod Institucij v slovenščino in spremna beseda sta v celoti delo profesorja dr. Janeza Kranjca.
Pravna praksa, 2013/10	DDV: zakon, pravilnik, komentar, pojasnila, praktični primeri dr. Jernej Podlipnik, 14.3.2013 Kultura in umetnost
	dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 10/2013Začetek koledarskega leta praviloma prinaša uveljavitev sprememb davčne zakonodaje in letošnji ni bil pri tem nobena izjema. Od temeljnih davkov so bile spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki so začele veljati letos, še najmanj revolucionarne, vendar pa je treba upoštevati, da davčno obdobje pri davku na dodano vrednost (DDV) praviloma traja mesec dni, zato je časa za prilagoditve manj, kot to velja denimo za letne davke. Priročniki, ki izidejo takoj po novem letu, so zato pri uporabnikih običajno toplo sprejeti.
Pravna praksa, 2013/9	Javna etika in integriteta dr. Matej Avbelj, 7.3.2013 Kultura in umetnost
	dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2013Pod uredniško taktirko mag. Bećirja Kečanovića in pod okriljem Komisije za preprečevanje korupcije je v drugi polovici preteklega leta izšel zbornik, posvečen javni etiki in integriteti, podčrtan z odgovornostjo za skupne vrednote (Komisija za preprečevanje korupcije, Ljubljana 2012, 330 strani). Kot ugotavlja že recenzent dr. Samo Uhan, je zbornik izšel v najprimernejšem času, ki pa se nekaj mesecev po njegovi izdaji zdi še primernejši. Naslovne teme, kot so integriteta, odgovornost in vladavina prava, so namreč ne le brezčasne, temveč tudi univerzalne. Pa ne le po sebi, temveč zaradi vseprisotnosti korupcije kot poglavitnega in akutnega razkrojevalca tistega, kar je prav, pa tudi (javnega) dobra.
Pravna praksa, 2013/9	s tujih knjižnih polic Irena Vovk, 7.3.2013 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 9/2013Gunnar Beck The Legal Reasoning of the Court of Justice of the EU (Hart Publishing, 2013, 486 strani) Sodišče Evropske unije se pogosto označuje kot tisto institucijo EU, ki je pravzaprav gonilo evropskega integracijskega procesa ter dejanski "ustvarjalec prava" in "motor" harmoniza
Pravna praksa, 2013/8	Evropsko prometno pravo dr. Marko Pavliha, 21.2.2013 Kultura in umetnost
	dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 8/2013Pri PF Univerze v Zagrebu je nedavno izšla impresivna knjiga o evropskem pravu (Europsko prometno pravo, Zagreb 2011, 526 strani), ki sta jo uredila prof. dr. Nikoleta Radionov in prof. dr. Jasenko Marin. Poleg njiju so posamezna poglavja napisali prof. dr. Tamara Ćapeta, dr. Ana Kumpan, mag. Nikola Popović, dr. Božena Bulum in Iva Savić. Izčrpno in pregledno delo bi si zaslužilo prevod v angleščino in francoščino, ker takih prikazov primanjkuje v siceršnji bibliografski poplavi raznovrstnih vidikov prava Evropske unije.
Pravna praksa, 2013/8	Ekonomika evropske integracije mag. Sandi Kodrič, 21.2.2013 Kultura in umetnost
	mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 8/2013Ko smo leta 2004 skupaj z drugimi državami vstopali v Evropsko unijo, smo predvsem pričakovali boljše življenje oziroma povečevanje blaginje prebivalstva. Zaradi konvergence, cenejšega denarja in vsesplošne konjunkture smo tak trend nekaj časa tudi res doživljali. Delno je k temu pripomogla borzna evforija, saj so delnice v slovenskem borznem peskovniku skoraj ves čas rasle in nastajala so "papirnata bogastva". Nove članice so po vstopu dejansko zmanjšale zaostanek v razvitosti za "staro Evropo", a hkrati so postajale vse bolj odvisne od dogajanj v njej. Finančna kriza je prinesla streznitev, v "novem" delu Evrope morda še bolj kot v "starem". Zdaj je pravi čas, da pogledamo, kje v Evropi smo, kako smo vanjo integrirani in kako se po raznih merilih primerjamo s sočlanicami.
Pravna praksa, 2013/8	Domači forum ni pomagal Lanceu Armstrongu Blaž Bolcar, 21.2.2013 Šport in organizacije
	Blaž Bolcar, Pravna praksa, 8/2013Predavanja na temo dopinškega postopka v primeru Lancea Armstronga, ki jih je 6. februarja v Haagu organiziral Inštitut Asser, center za mednarodno in evropsko pravo s sedežem v Haagu, so v marsičem osvetlila številna pravna vprašanja dopinškega primera tisočletja, ki lahko privede tudi do izključitve kolesarstva iz družine olimpijskih športov. Zanimivo je, da postopek od začetka sploh ni potekal proti Lanceu Armstrongu, temveč proti kolesarskemu moštvu US Postal. Vendar je bil Armstrong edini, ki ni želel sodelovati z Ameriško protidopinško agencijo, in je zato postopek tekel naprej samo še proti njemu.
Pravna praksa, 2013/6	Parlamentarno pravo mag. Matija Žgur, 14.2.2013 Kultura in umetnost
	mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 6/2013V začetku leta je pri GV Založbi izšla nova monografija profesorja PF Univerze v Ljubljani dr. Franca Grada Parlamentarno pravo. Gre za prvo samostojno monografijo, namenjeno izključno temu delu ustavnega prava in je zato pomemben doprinos k znanstveni obravnavi pravne ureditve ene najpomembnejših institucij sodobne države.
Pravna praksa, 2013/6	s tujih knjižnih polic Irena Vovk, 14.2.2013 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2013Csongor István Nagy EU and US Competition Law: Divided in Unity? The Rule on Restrictive Agreements and Vertical Intra-brand Restraints (Ashgate, 2013, 234 strani) Avtor se v knjigi osredotoča na strukturo pravil o omejevalnih sporazumih v okviru vertikalnih omejitev znotraj blagovn
Pravna praksa, 2013/5	Poslovno pravo - osnove s praktičnimi primeri Andrej Grah Whatmough, 7.2.2013 Kultura in umetnost
	Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 5/2013Ob koncu preteklega leta je izšla knjiga Poslovno pravo s podnaslovom Osnove s praktičnimi primeri (GV Založba, Ljubljana 2012, 312 strani), ki sta jo napisala mag. Jaka Cepec in dr. Mitja Kovač. Knjiga ponuja dober, predvsem pa praktičen vpogled v osnove pravnih področij, ki bi jih moral poznati vsak direktor ali podjetnik.
Pravna praksa, 2013/5	Financiranje stroškov prevoza osnovnošolcev po nevarnih poteh Avtor ni naveden, 7.2.2013 Splošno o vzgoji in izobraževanju
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2013Zakonska podlaga 218. člena ZOR ne pride v poštev v primerih, ki so zakonsko posebej urejeni (lex specialis). Razmerja v zvezi s kritjem stroškov prevozov učencev osnovnih šol na nevarnih poteh so urejena v drugem odstavku 56. člena ZOsn v zvezi z zadnjo alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI.
Pravna praksa, 2013/4	Subjekt, gon, sublimacija dr. Matjaž Ambrož, 31.1.2013 Kultura in umetnost
	dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 4/2013Po spominu navajam drobce iz življenja M. F., za katere ocenjujem, da bi utegnili biti zanimivi za širši krog bralcev, zlasti seveda tistih, ki so morda v podobnem položaju kot M. F. M. F. je moški srednjih let in srednje rasti. Po začetnih turbulencah, značilnih za mladostno obdobje, se je unesel, postal je miren in krotak. Lahko bi rekli: vihravost in zanos mladih let je zamenjal za malomeščanski mir v krogu svoje družine (da - tudi taki obstajajo). Zdaj živi znosno, seveda pa mu življenje streže s sto in eno drobno nevšečnostjo, banalnostjo, nesmislom. Prepričuje se, da je treba te stvari pač junaško prenašati: živeti - to pravzaprav ne pomeni nič drugega, kot nenehno se soočati z nevšečnostmi in drobnimi nesmisli. Tem prej se človek temu privadi, tem bolje zanj.
Pravna praksa, 2013/4	s tujih knjižnih polic Avtor ni naveden, 31.1.2013 Kultura in umetnost
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2013Geert van Calster European Private International Law (Hart Publishing, 2013, 317 strani) Mednarodno zasebno pravo držav članic je vse bolj v domeni EU in je tako vse manj predmet nacionalnega prava. Od leta 2000 je bil vzpostavljen obsežen okvir EU, ki pa še vedno vsebuje vrzeli, za
Pravna praksa, 2013/4	Živi in pusti živeti dr. Marko Pavliha, 31.1.2013 Kultura in umetnost
	dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 4/2013Vlasta Nussdorfer je dobra slovenska vila, ki je sleherni ubogi duši mila. Ni le izvrstna, etična pravnica, vrhovna državna tožilka in dobitnica številnih imenitnih priznanj, temveč mnogo več - je velika Slovenka, utelešenje človečnosti, sočutja in dobrodelnosti. Pred devetimi leti je ustanovila Beli obroč Slovenije, društvo za pravno, psihosocialno in finančno pomoč žrtvam kaznivih dejanj, in spodbudila ustanovitev dveh skladov. V Hipokratu se zbirajo sredstva za akcijo darovanja kostnega mozga, Plamen dobrote pa je denar namenil žrtvam kaznivih dejanj. Sporočilo "iz obroča" je tako zelo zgovorno, da je vredno ogleda in globokega premisleka tudi na tem mestu:
Pravna praksa, 2013/4	Nobeden in noben ter vsakdo in vsak dr. Nataša Hribar, 31.1.2013 Kultura in umetnost
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 4/2013Bi znali brez razmišljanja odgovoriti, kdaj v slovenščini uporabljamo zaimek nobeden in kdaj noben? In enako vprašanje za vsakdo in vsak? No, če vam odgovor ni šel dobro z jezika, vam za začetek ponujam nekaj primerov, pa poskusite, ali vam gre bolje v praksi. Na črte v spodnjih povedih vstavite zaimka nobeden ali noben.
Pravna praksa, 2013/3	s tujih knjižnih polic Irena Vovk, 24.1.2013 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2013Sope Williams-Elegbe Fighting Corruption in Public Procurement - A Comparative Analysis of Disqualification or Debarment Measures (Hart Publishing, 2012, 356 strani) Pri javnih naročilih gre za večni antagonizem ponudnikov in naročnikov, druga velika past javnega naročanja pa sta ko
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 68 \| Naslednja >>