Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
 

Literatura

Stran 1 / 37
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 911)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013/15

Teror izbire

Zoran Skubic, 18.4.2013

TRGOVINA

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2013Da smo potrošniki vsi, a na to dejstvo tudi zelo radi hitro pozabimo, nas je v četrtek, 11. aprila, v okviru predavanja pred letnim občnim zborom Pravniškega društva Ljubljana opozorila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin. V svojem prispevku, s katerim je predstavila vlogo, delo in pomen nevladne potrošniške organizacije v moderni družbi, pa je poudarila še vedno aktualne besede nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, da s(m)o potrošniki največja ekonomska skupina, katere glas pa se hkrati tudi odločno premalo, če ne celo najmanj sliši.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013/13

Pogodbena kazen v potrošniški pogodbi o posredovanju kot nepošten pogodbeni pogoj

Robert Geisler, 4.4.2013

TRGOVINA, Obligacije

Robert Geisler, Pravna praksa, 13/2013Tržni inšpektorat RS je v enem od nedavnih inšpekcijskih pregledov ugotovil, da določba splošnih pogojev poslovanja nepremičninske družbe, v kateri je določena pogodbena kazen in hkrati plačilo za posredovanje v primeru sklenitve pogodbe brez vednosti nepremičninske družbe, če je nepremičninska družba spravila v stik naročitelja in tretjo osebo, pomeni nepošten pogodbeni pogoj v skladu s 24. členom Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot)
Naslovnica
Pravna praksa, 2013/11

Rotterdamska pravila za večjo konkurenčnost koprskega pristanišča

Boris Jerman, 21.3.2013

TRGOVINA

Boris Jerman, Pravna praksa, 11/2013Dne 28. februarja 2013 je Društvo za pomorsko pravo Slovenije v Garni hotelu Pristan v Kopru organiziralo okroglo mizo na temo Konvencije Združenih narodov o pogodbah za mednarodni prevoz blaga, bolj poznane pod imenom Rotterdamska pravila. Okrogli mizi je dala toliko pomembnejši pridih prisotnost dr. Jerneja Sekolca, ki je bil v času njihovega nastajanja generalni sekretar Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013/2

Nova ureditev dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih

Miha Bratina, 17.1.2013

TRGOVINA

Miha Bratina, Pravna praksa, 2/2013Skrb za zdravo prehrano postaja del vsakdana, saj ji namenjamo vse več pozornosti. Temu sledijo tudi trgovci, ki živila označujejo in reklamirajo z raznimi trditvami o njihovih pozitivnih zdravstvenih učinkih, da bi tako privabili čim več potrošnikov. S tem se še intenzivneje soočajo uporabniki športne prehrane. A poplave raznih trditev o blagodejnih zdravstvenih učinkih živil je konec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/45

Pravica do odškodnine v primeru odpovedi leta zaradi napovedi stavke pilotov

mag. Judita Dolžan, 22.11.2012

Zračni promet, Obligacije

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 45/2012Nemško Zvezno vrhovno sodišče (Bundesgerichtshof - BGH) je v združenih zadevah št. X ZR 138/11 in X ZR 146/11 odločalo o pravici potnikov do odškodnine zaradi odpovedanih medcelinskih letov na podlagi Uredbe o pravicah potnikov v letalskem prometu. V okviru pogajanj glede tarifne pogodbe je namreč sindikat pilotov pozval svoje člane k večdnevni prekinitvi dela, zaradi česar je bil dva dni pred odhodom odpovedan in prestavljen let tožeče stranke. Sodišče je ugotovilo, da so posledica napovedane stavke lahko izredne razmere po Uredbi. Letalska družba je v tem primeru posledično oproščena plačila odškodnine zaradi odpovedi letov, saj je mogoče le tako prilagoditi red letenja pričakovanim posledicam napovedane stavke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/45

Novi Zakon o elektronskih komunikacijah - Po domače začinjen regulativni okvir EU

dr. Boštjan Makarovič, 22.11.2012

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

dr. Boštjan Makarovič, Pravna praksa, 45/2012Komunikacije so že pregovorno gibalo družbenega razvoja. Če temu dodamo še empirično ugotovitev, da je posledica rasti desetih odstotnih točk v penetraciji širokopasovnega dostopa povečanje letne gospodarske rasti na prebivalca za 0,9-1,5 odstotne točke, nam je lahko jasno, da je javna politika (ang. policy) na področju telekomunikacij ključna za ekonomski razvoj. Slovenija take politike nima: dosedanji razvoj trga je bil kombinacija poslovne iniciative telekomunikacijskih operaterjev, črpanja evropskih sredstev in implementacije prokonkurenčnih ukrepov Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK) v skladu z evropskim regulativnim okvirom v letih 2005-2009. Prav slednji dejavnik nikdar ni bil pri srcu dnevni politiki, ki se je ne glede na barvo v imenu "nacionalnega interesa" vedno spogledovala z obuditvijo državnega monopola, zato je bila implementacija prava EU na področju telekomunikacij vedno začinjena z domačo "stroko".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/37

Tokrat malo drugače o alternativnem reševanju potrošniških sporov

Luka Rejc, 27.9.2012

TRGOVINA

Luka Rejc, Pravna praksa, 37/2012Reševanje potrošniških sporov zahteva svojevrsten pravni pristop. Najlažje to ponazorim s preprostim teoretičnim primerom. Vzemimo, da je podjetje prikrajšalo potrošnika za 200 evrov. Terjatev potrošnika velja za neugotovljeno, zato jo bo treba ugotoviti s pomočjo izvedenca. Da boste dobili nazaj svojih 200 evrov, boste morali v sodnem postopku na kocko postaviti še dodatnih 600 evrov. Že preprost verjetnostni račun nam pokaže, da je tako početje racionalno le, če je naša verjetnost za zmago stoodstotna oziroma se takemu odstotku močno približuje. Povedano drugače, v štirih enakih sporih bi morali zmagati kar trikrat, že en sam poraz pa bi naš uspeh izničil. Če izračunu ne verjamete, vprašajte igralca pokra, ki vam bo bliskovito izračunal, da se ob takem verjetnostnem razmerju splača tvegati le, če ste nedvomno prepričani, da imate v rokah zmagovalne karte.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/32

Omrežna nevtralnost

Mark Pohar, 23.8.2012

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Mark Pohar, Pravna praksa, 32/2012Po svetu že dalj časa potekajo razprave o omrežni nevtralnosti in odprtosti interneta, kar je v strokovnih krogih bolj znano pod angleškim imenom net neutrality. Gre za regulatorni pristop, ki operaterjem nalaga enako obravnavanje vseh vrst prometa ne glede na vir ali cilj komunikacije. Poenostavljeno to pomeni, da lahko uporabniki v omrežju dostopajo do vseh (zakonitih) vsebin oziroma uporabljajo katerekoli aplikacije, naprave ali storitve po lastni izbiri, operaterji pa jih pri tem ne smejo omejevati. Čeprav trenj med zagovorniki in nasprotniki omrežne nevtralnosti v Sloveniji do zdaj ni bilo zaznati, pa bo ta tema v kratkem postala aktualna tudi pri nas: na spletnem portalu Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je bil namreč objavljen osnutek novega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki bo po vzoru revidirane evropske zakonodaje urejal tudi vprašanja omrežne nevtralnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/32

Zunajsodno reševanje potrošniških sporov v Sloveniji - med pomanjkljivim, sistemsko zgrešenim in protiustavnim

dr. Aleš Galič, 23.8.2012

TRGOVINA

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 32/2012Pravo EU alternativno reševanje potrošniških sporov sicer spodbuja, zahteva pa trenutno le na nekaterih področjih, ki jih pokrivajo posamezne sektorske direktive. Kako je zakonodajalec v Sloveniji prenesel (oziroma poskusil prenesti) zahteve nekaterih od teh direktiv? Ali te izkušnje lahko kaj koristijo? Po sprejemu Direktive o alternativnem reševanju potrošniških sporov (predvidoma še v letu 2012) bo namreč Slovenija dolžna (s predvidenim rokom za implementacijo do leta 2014) splošno zagotoviti ponudbo zunajsodnega reševanja potrošniških sporov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012/5

Kdo je potrošnik

Simon Tertnik, 10.8.2012

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Simon Tertnik, Podjetje in delo, 5/2012V prispevku je sistematično predstavljen pojem potrošnika v pravnem redu Evropske unije. V prvem delu so opredeljeni pravni subjekti, ki jih direktive EU s področja varstva potrošnikov štejejo za potrošnike. To zajema tudi vprašanje osebne veljavnosti potrošniškega prava EU. V drugem delu je kritično obravnavan pojem povprečnega evropskega potrošnika. Ta je neločljivo povezan ne le z razvojem potrošniškega prava, temveč tudi z vzpostavitvijo ustreznega ravnovesja med potrošniškim pravom na eni ter konkurenčnim pravom in pravom evropskega notranjega trga na drugi strani. Vsa izvajanja so problemsko zastavljena in utemeljena tako s sodno prakso Sodišča EU, ki ima pri razvoju pojma potrošnika vodilno vlogo, kot tudi z mnenji uveljavljenih avtorjev s področja potrošniškega prava. Na relevantnih mestih so predstavljene tudi možnosti razvoja pojma potrošnika v prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/28

Ko se zdi, da tudi prometna varnost postaja posel

mag. Rosana Lemut Strle, 19.7.2012

Cestni promet

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 28/2012Tezo, da je prav bliskovit razvoj tehnologije bistveno olajšal življenje sodobnemu človeku, bi težko ovrgli. Pomislimo samo na to, kako so še naše babice za gospodinjenje potrebovale veliko več časa, ki nam ga danes prihranijo nenadomestljivi tehnični pripomočki, kot so pralni, pomivalni in sušilni stroj, pa sesalec in podobni, ki so nekoliko ironično vsi moškega spola. Pa pomislimo na to, kako smo včasih komunicirali - s "papirnatimi pismi". Šlo je počasneje, ampak smo poznali poštarja. Družili smo se s pravimi, in ne z virtualnimi prijatelji. Pisanje esejev in različnih zgodovinskih nalog nam je vzelo veliko časa, saj je bilo zbiranje informacij zamudno delo. Knjige za domače branje smo tako celo prebrali, saj je bilo dober povzetek težko dobiti. Danes je drugače. Računalnik in splet sta naredila tihi globalni prevrat. Tako nisem več prepričana, da imamo nadzor nad omenjenima orodjema. Večina nas slabo razume, kako sploh delujeta. Vse bolj se tako zdi, da vse, kar pride na računalnik, še zlasti če nadaljuje pot naprej na splet, živi neko svoje, od nas povsem neodvisno življenje. Tehnologija pa je prinesla velike spremembe tudi pri delu represivnih organov. Tudi njim je v marsičem olajšala delo, na drugi strani pa je zožila krog posameznikove zasebnosti do meje, ko bi se resnično morali vprašati, ali ni cena za obljubo večje varnosti kdaj tudi previsoka in ali sploh še gre za varnost ali morda prevladujejo drugi (še manj opravičljivi) razlogi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/25

Zahteva za znižanje kupnine pri prodajni pogodbi po OZ in ZVPot

Luka Bernard, 21.6.2012

Obligacije, TRGOVINA

Luka Bernard, Pravna praksa, 25/2012Obligacijski zakonik (OZ) v 468. členu in Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v 37.c členu urejata pravice kupca, ki o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvesti prodajalca. Ena od kupčevih pravic po obeh zakonih je zahteva za znižanje kupnine, ki sodi med oblikovalna upravičenja. Po materialnem pravu ločimo oblikovalna upravičenja, ki jih stranka lahko uveljavlja le s pomočjo sodišča, in tista, ki jih stranka uveljavlja z enostransko izjavo volje (opcijska upravičenja). Od stališča, za katero vrsto oblikovalnega upravičenja gre, je odvisno, katere zahteve je treba izpolniti v procesnem smislu v primeru spora med pogodbenima strankama. Enaka dilema velja glede uveljavljanja pravnih napak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/17

Reševanje sporov med operaterji in uporabniki elektronskih komunikacij

Mark Pohar, 26.4.2012

TRGOVINA

Mark Pohar, Pravna praksa, 17/2012V PP, št. 13/2012, je bil objavljen članek mag. Boštjana Rejca, v katerem avtor kritično oceni odločitve Upravnega sodišča, povezane s spori med potrošniki in ponudniki elektronskih komunikacij. Pri tem se obregne tudi ob Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK), ki naj bi z zapletenimi postopki načrtno ovirala potrošnike pri učinkovitem varstvu njihovih pravic. To seveda ne drži. Kljub temu namen tega prispevka ni polemizirati o primernosti konkretnih odločitev regulatorja oziroma sodišč, temveč osvetliti problematiko z vidika veljavne zakonske ureditve, ki jo mag. Rejc v svojem članku pušča ob strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/15

Od Titanika do Coste Concordie

dr. Marko Pavliha, 19.4.2012

Pomorski in rečni promet

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 15/2012Ameriški pisatelj in samooklicani izumitelj periskopa Morgan Andrew Robertson je leta 1898 preroško zasnoval kratek roman Futility or the wreck of the Titan o pravljični, megalomanski čezoceanski ladji. Nanjo je vkrcal bogate in zadovoljne ljudi, nato pa jih je pustil, da so se neke mrzle aprilske noči v severnem Atlantiku raztreščili ob ledeni gori, s čimer je hotel pokazati na brezpomembnost, jalovost, ničevost slehernega početja. Štirinajst let pozneje je angleški ladjar White Star Line splovil parnik Titanik, ki je bil neverjetno podoben izmišljenemu in je - zares srhljivo - doživel domala enako usodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/15

Na planincah, auf der Alm ali sur les alpages - koga dejansko zavajamo in koga ščitimo?

dr. Janja Hojnik, 19.4.2012

TRGOVINA

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 15/2012Prispevek komentira nedavni spor glede oglaševalske kampanje jogurtov Na planincah, ki jo izvaja družba Danone, v luči pravil EU o prostem pretoku blaga. V tem okviru presojam, ali gre za (s pravom prepovedano) škodovanje potrošnikom ali le za dobro marketinško potezo francoskega podjetja s podružnico v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/7

Ravnotežje med pravicami in dolžnostmi potnikov in letalskih prevoznikov

Blaž Možina, 16.2.2012

TRGOVINA

Blaž Možina, Pravna praksa, 7/2012Potniki so v razmerju do letalskih prevoznikov šibkejša stranka, zato so na normativni ravni deležni višje ravni varstva. Kljub temu v praksi interesi letalskih prevoznikov pogosto prevladajo nad pravicami potnikov. Tako je tudi zato, ker je le redko najti potnika, ki je pripravljen sodno uveljavljati svoje pravice. V tem prispevku bom prikazal nekatere probleme, ki jih je zaznati v praksi bodisi zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev prevoznikov bodisi zaradi nepoštene poslovne prakse slednjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/1

Novela ZVPot-E in novo obdobje ureditve garancije

mag. Martina Metelko, 12.1.2012

TRGOVINA, Obligacije

mag. Martina Metelko, Pravna praksa, 1/2012 V dosedanjih objavah v Pravni praksi je že bila predstavljena ureditev garancije po zadnji spremembi Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). Kljub temu pa nekatere ključne zadeve v povezavi z novo ureditvijo garancije še niso bile predstavljene oziroma poudarje
Naslovnica
Pravna praksa, 2012/1

Podaljševanje jubilejne prodajne akcije kot nelojalna konkurenca

mag. Judita Dolžan, 12.1.2012

TRGOVINA

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 1/2012I ZR 173/09, 7. julij 2011 Ko podjetje jubilejno prodajno akcijo oglašuje tako, da objavi znižanje blaga za določen odstotek, pri čemer naj bi to znižanje trajalo le do točno določenega dne, se mora te časovne omejitve načeloma tudi držati. Podaljševanje take prodajne akcije bi namreč zaradi s
Naslovnica
Pravna praksa, 2011/45

Ureditev garancije po spremembi Zakona o varstvu potrošnikov

Boštjan Grešak, 24.11.2011

TRGOVINA

Boštjan Grešak, Pravna praksa, 45/2011 V Uradnem listu RS, št. 78/11 z dne 5. oktobra 2011, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-E). Gre za dokaj obsežno novelo veljavnega Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). Novela je že začela veljati, uporablja
Naslovnica
Pravna praksa, 2011/44

Koliko mora potrošnik čakati na zamenjavo izdelka pri uveljavljanju garancije?

Urška Češnjevar, 17.11.2011

Obligacije, TRGOVINA

Urška Češnjevar, Pravna praksa, 44/2011V PP, št. 37/2011, je bil objavljen članek Tadeja Kamnika Dileme pravnega urejanja garancije po evropskem vzorcu (str. 17-19). V njem se avtor na str. 18 (med alinejami, opomba 11) sklicuje na moj članek, ki je bil objavljen v PP, št. 26/2006, str. 13. V svojem prispevku je zapisal: "Če garant ne iz
Naslovnica
Pravna praksa, 2011/37

Dileme pravnega urejanja garancije po evropskem vzoru

Tadej Kamnik, 29.9.2011

TRGOVINA

Tadej Kamnik, Pravna praksa, 37/2011Tendence po ukinitvi obvezne garancije za brezhibno delovanje stvari so bile v zadnjem času, predvsem v strokovnih krogih, zelo pogoste. Vprašanje je, ali gospodarska recesija res sili garante k optimiziranju stroškov procesov dela na račun življenjske dobe proizvodov, torej k poskusom ukinjanja instituta obvezne garancije, ali pa je trenutno stanje gospodarske stagnacije in primanjkljajev le odlična priložnost in hkrati izgovor nekaterih lobijev na področju proizvodnje in prodaje ter navsezadnje tudi nekaterih odvetniških lobijev, katerih cilj je ukiniti obvezno garancijo za izdelek na račun maksimiranja prihodkov od prodaje oziroma na račun povečanja obsega vlaganja tožb iz naslova jamčevanja za stvarne napake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011/37

Pavšalni zneski v luči ZVPNPP

Luka Rejc, 29.9.2011

TRGOVINA

Luka Rejc, Pravna praksa, 37/2011Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je v postopku inšpekcijskega nadzora proti mobilnemu operaterju Si.mobil, d.d., zaradi napovedane uvedbe nadomestila za upravljanje z naročniško številko ugotovil, da gre za nepošteno poslovno prakso, ki je v skladu z določili Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) prepovedana. TIRS je zato mobilnemu operaterju izdal odločbo, s katero mu je prepovedal uporabo te prakse. Poglejmo si odločitev TIRS-a v zvezi z uporabo ZVPNPP v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011/26

Za večjo varnost

Irena Vovk, 7.7.2011

Cestni promet

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2011Minister za pravosodje Aleš Zalar, minister za promet dr. Patrick Vlačič, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in minister za zdravje Dorjan Marušič so 24. junija na skupni novinarski konferenci predstavili novo zakonodajo s področja varnosti v prometu, in sicer novelo Zakona o prekrških (ZP-1G), predlog novele Kazenskega zakonika (KZ-1B), Zakon o voznikih (ZVoz) in Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Spremembe namreč veljajo od 1. julija 2011.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011/23

Prevoz skupine otrok - označba vozila s predpisanim znakom

Avtor ni naveden, 16.6.2011

Cestni promet, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2011Dvanajsti odstavek 92. člena Zakona o varnosti cestnega prometa v delu, v katerem je kot prekršek določal vožnjo vozila, označenega s predpisanim znakom za prevoz otrok, v katerem ni bilo skupine otrok, ni bil v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011/22

Obet ali iluzija prometne varnosti

Dragan Petrovec, 9.6.2011

Cestni promet

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 22/2011Država nam znova grozi na enem od področij, na katerem želi urediti razmere. Pravzaprav ne gre zgolj za grožnjo. Gre za več ukrepov, ki so smiselni, a ne vsi. Nikakor se ne more odpovedati brezglavemu zviševanju kazni. Ko sem pred časom kritiziral sankcije, so mi nekateri na videz utemeljeno odgovarjali, da vidim le to plat, ne pa vsega dobrega, kar novi predpisi prinašajo. To zna biti res, a me je obramba spomnila na pogosto sliko družinskih odnosov. Pri nasilnem očetu, ki je pretepal ženo in otroke, so se vselej našli ljudje, ki so porekli - že, že, ampak hodi v službo in le prinaša denar domov, torej ni tako hudo. Nekaj podobnega se dogaja v prometu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 37 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Evro pravna praksa(9) Podjetje in delo(88) Pravna praksa(651) Revus - revija za evropsko ustavnost(1) Svetovalec - priloga Gospodarskega Vestnika(162)

Leto objave

2013(4) 2012(14) 2011(12) 2010(26)
2009(10) 2008(17) 2007(58) 2006(74)
2005(40) 2004(62) 2003(49) 2002(51)
2001(64) 2000(61) 1999(42) 1998(46)
1997(35) 1996(40) 1995(59) 1994(42)
1993(34) 1992(27) 1991(44)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.4. GOSTINSTVO IN TURIZEM 5.5. MALO GOSPODARSTVO IN OBRT 5.6. TRGOVINA 5.7. ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Priimek avtorja

A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž