Literatura

Stran 1 / 15 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 366)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2013/17	Samo pravne norme ne bodo dovolj dr. Albin Igličar, 25.4.2013 Pravoznanstvo
	dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 17/2013Nizek ugled poslancev in nizko zaupanje ljudi v zakonodajno telo poskušajo poslanci Državljanske liste dvigniti s spremembami nekaterih zakonov - od Zakona o poslancih (ZPos) do Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ). Toda pravne norme lahko posežejo le v površje poslanskega ravnanja, so lahko le minimum morale, v globino in osebna prepričanja poslancev pa lahko posežejo zgolj ponotranjene moralne norme. Zato se zdi utemeljena odločitev notranjepolitičnega odbora Državnega zbora iz drugega tedna letošnjega aprila, da pristopi k ponovnemu razmisleku o predlaganih zakonodajnih novelah na predvideni javni predstavitvi mnenj.
Pravna praksa, 2013/17	ZFPPIPP-E - drugi poizkus mag. Uroš Ilić, 25.4.2013 Civilni sodni postopki
	mag. Uroš Ilić, Pravna praksa, 17/2013Vlada Republike Slovenije je 18. aprila 2013 določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in ga predložila Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo (ZFPPIPP-E). Zakon o finančnem poslovanj
Pravna praksa, 2013/13	Delničarji vs. upniki Ilič Uroš, Jan Matjaž, Bratina Miha, 4.4.2013 Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi
	mag. Uroš Ilič, Matjaž Jan, Miha Bratina, Pravna praksa, 13/2013Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v postopkih zaradi insolventnosti postavlja interese upnikov pred interese delničarjev. Interese delničarjev za nadaljevanje poslovanja insolventne družbe je tako dopustno uresničevati samo v obsegu, pri katerem niso ogroženi interesi upnikov, da prejmejo plačilo svojih terjatev v čim večjem deležu. Upniške interese v skladu z ZFPPIPP zastopa upniški odbor, ki je po 87. členu ZFPPIPP pristojen, da 1. daje mnenje ali soglasje k posameznim dejanjem, 2. obravnava poročila upravitelja in 3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.
Odvetnik, 2013/59	Civilno varstvo okolja Joze Ilc, 1.3.2013
	Po rimskem pravu je bila lastninska pravica neomejena, vendar so se Rimljani zavedali, da lastnikovo ravnanje na lastnem zemljišču vpliva tudi na sosedovo zemljišče. Na primer, tja prihaja dim, ropot, odteka se voda. Take vplive imenujemo imisije. O imisijah ni bilo splošnega pravila. Iz posameznih primerov se sklepa,1 da je smel lastnik prepovedati sosedu samo tako delovanje, iz katerega je nasta...
Pravna praksa, 2013/4	Sporna učinkovitost pri ustvarjanju prava dr. Šime Ivanjko, 31.1.2013 Pravoznanstvo
	dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 4/2013Pesnik Tone Pavček je na kulturnem srečanju februarja 2010 potožil glede delovanja države v času od osamosvojitve do danes: "Otroštvo države smo zapacali, umazali, ponemarili, prtljaga, ki jo od osamosvojitve nosimo s seboj, nam ni v čast ali v prid, ampak v breme." Je pesnik imel v mislih tudi nas pravnike? Vsekakor!
Pravna praksa, 2013/3	Izvršnica ali menica? dr. Šime Ivanjko, 24.1.2013 Menica in ček
	dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 3/2013Pred kratkim smo v našem pravnem redu dobili izvršnico kot sredstvo za plačilo denarnih obveznosti, ki naj bi nadomestila menico in pripomogla k hitrejšemu poplačilu dolgov. Izvršnica je idealen instrument za prisilo dolžnika, da plača svojo obveznost, vendar le, če ima denar na računu, a noče plačati ali s plačilom zavlačuje. Če pa nima denarja, je izvršnica tudi sredstvo za hitrejše pošiljanje pravnih subjektov v nepotreben stečaj, ker omogoča blokado vseh računov pri bankah in drugih finančnih institucijah, ki vodijo račune dolžnika. Izvršnica veliko ne pripomore k odpravi nelikvidnosti, če dolžnik nima sredstev, kar pa je primarni vzrok nepravočasnega poplačila obveznosti v podjetništvu.
Pravna praksa, 2012/50	Tuje perje, argumenti in plagiat Ranka Ivelja, 20.12.2012 Pravoznanstvo
	Ranka Ivelja, Pravna praksa, 50/2012Dr. Marko Novak mi v svojem prispevku v PP očita sodelovanje pri osebni diskvalifikaciji in akademski likvidaciji ter napade "z nizkimi udarci" v Dnevniku. Med drugim je zapisal, da mu nisem dovolila objaviti celotnega odgovora oziroma da sem iz odgovora iztrgala le tista dejstva, ki so se "vklopila" v "zgodbo", in da sem - razumeti je, da neupravičeno - zapisala, da konkretnih očitkov ni hotel komentirati. Za povrh naj bi izrabila profesorjevo "čustveno vznemirjenost, naivnost in nespretnost komuniciranja" z mediji ter jo skušala uporabiti zoper njega v smislu osebne degradacije.
Pravna praksa, 2012/47	Upravičenost pojma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča dr. Albin Igličar, 6.12.2012 Stavbe in stavbna zemljišča
	dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 47/2012S politično revolucijo ne prenehajo veljati vse splošne pravne norme prejšnjega pravnega sistema. Neveljavnost zadene navadno samo ustavne norme in tiste predpise, ki urejajo družbene odnose, ki bistveno nasprotujejo ciljem novega političnega sistema. Druge norme, ki regulirajo odnose med ljudmi, pa novi pravni sistem prevzame od prejšnjega oziroma zagotovi novo osnovo njihovi veljavnosti. Postavitev novega pravnega sistema je vselej zelo zahtevno opravilo, ki ga ni mogoče končati v kratkem času. V Sloveniji je to prvo obdobje trajalo dobrih deset let, ko je bila v osnovi sprejeta nova zakonodaja na ključnih pravnih področjih.
Odvetnik, 2012/58	Balkanski bojevnik - po civilno Jože Ilc, 1.12.2012
	Oprostilna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi Balkanski bojevnik zelo odmeva in sproža številne polemike. Kolikor sem razbral iz razpoložljivih informacij, ki so dostopne javnosti, je sodišče oprostilni del sodbe oprlo na zaključek, da izločuje dokaze, ki so bili pridobljeni na način, s katerim je bilo neutemeljeno poseženo v človekove pravice obsojencev, zlasti v pravico do zasebnosti. ...
Pravna praksa, 2012/44	SDH Gašper Friškovec Iršič, 15.11.2012 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Gašper Friškovec-Iršič, Pravna praksa, 44/2012"Zdi se, da se ob vsem govorjenju o smernicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o korporativnem upravljanju ter o potrebi tega, da država svoje premoženje upravlja čim bolj kot gospodarske družbe, pozablja, da država ni gospodarska družba, temveč organizacija za zagotavljanje javne koristi." Tako je že na začetku opozoril profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Rajko Pirnat, govornik na srečanju Pravniškega društva Ljubljana, ki je 8. novembra 2012 že tradicionalno potekalo v ljubljanskem City hotelu.
Pravna praksa, 2012/43	Zakon o gospodarskih družbah z novelami ZGD-1D do ZGD-1G mag. Uroš Ilić, 8.11.2012 Kultura in umetnost
	mag. Uroš Ilić, Pravna praksa, 43/2012Od sprejema Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je minilo komaj šest let, pa je že doživel sedem novel, od tega kar štiri v zadnjih dveh letih. Zakonodajna dinamika - kljub opozorilom strokovne javnosti o prepogostem noveliranju temeljnih pravnih predpisov - ne popušča. Celo nasprotno. Zakonodajni ritem se pospešuje in v večnem maratonskem teku za sabo pušča upehano pravno prakso ter zasoplo pravno teorijo in založništvo. Novela ZGD-1C je bila tako zadnja, ki jo je GV Založba pospremila z uvodnimi pojasnili. Triletni zaostanek sta v ciljni ravnini dr. Marijan Kocbek in dr. Saša Prelič odlično nadoknadila, saj sta v skupnem delu (GV Založba, 2012, 663 strani) pripravila pojasnila k zadnjim štirim novelam. Rezultat je torej trenutno izenačen, upam pa si predvideti, da ne prav za dolgo, saj pogosti klic "hiti počasi" že dolgo ni več slišan.
Pravna praksa, 2012/26	Problemi zakonodajne politike dr. Albin Igličar, 5.7.2012 Državni zbor in državni svet
	dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 26/2012V drugi polovici prejšnjega desetletja je Nemško združenje za zakonodajo (Deutsche Gesellschaft für Gesetzgebung - DGG) pripravilo prikaz stanja na področju vede o zakonodaji in ga povzelo v dvanajstih tezah oziroma vprašanjih. Ta spoznanja interdisciplinarnih raziskovanj zakonodajne dejavnosti ter metod in tehnik zakonodaje so bila prevzeta in objavljena tudi v glasilu Evropskega združenja za zakonodajo (European Association of Legislation - EAL). Sledeča raziskovanja so izpostavila trditev, da sprejemanje zakonov ni le politični akt, temveč neke vrste umetnost oziroma veda, ki pa zahteva učenje in nadaljnje izpopolnjevanje. Stanje in razvojne težnje vede o zakonodaji v Evropi so člani ustreznih društev in združenj strnili v posebne teze. Ob njihovem prebiranju naletimo na številne podobne probleme, ki se pojavljajo v zakonodajnem procesu dograjevanja slovenskega pravnega sistema.
Odvetnik, 2012/56	Primeri dokazov v Zakonu o pravdnem postopku Jože Ilc, 1.7.2012
	Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) je 226. člen ZPP dopolnila z novim četrtim in petim odstavkom, ki se glasita: »Če stranka sodišču kot dokaz predloži obsežno listinsko dokumentacijo, ji lahko sodišče naloži, da v določenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah, vključno z navedbo strani, na katerih se te navedbe oziroma podatki v predloženi do...
Pravna praksa, 2012/17	Tembatsu - druga od suhih krav dr. Albin Igličar, 26.4.2012 Kultura in umetnost
	dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 17/2012Med slovensko inteligenco se sicer počasi, a vztrajno širijo spoznanja in ideje, ki jih v naš prostor in čas prinašajo knjige dr. Boštjana M. Zupančiča. Med njimi še zlasti izstopa v preteklem letu objavljena študija z naslovom Tembatsu (božja kazen) (samozaložba, Strasbourg 2011, 253 strani). Če iz knjige, ki jo je treba brati počasi in zbrano, ob filozofskih, bioloških, psiholoških ter socioloških vidikih izpostavimo pravni epifenomen, je vendar nujno vsa avtorjeva spoznanja o pravnem redu ves čas povezovati z dogajanji v pojavih, ki jih klasična pravna teorija poimenuje materialni pravni viri.
Pravna praksa, 2012/15	Prevzem zdravih jeder Ilić Uroš, Jan Matjaž, Štefančič Klemen, 19.4.2012 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	mag. Uroš Ilić, Matjaž Jan, Klemen Štefančič, Pravna praksa, 15/2012V gospodarski praksi se praviloma prevzemajo solventne gospodarske družbe z visoko likvidnostjo, neizrabljenimi možnostmi zadolževanja ter ugodnim razmerjem med denarnimi tokovi in tržno ceno delnic. V času gospodarske krize pa prevzemniki pogosteje proučujejo tudi možnosti prevzema insolventnih tarč, ki so zanje lahko zanimive zaradi sinergij v povezovanju poslovnih aktivnosti podjetij, pridobitve distribucijskih kanalov, tržnih deležev in proizvodnih procesov insolventnih družb. Vsi ti dejavniki predstavljajo posebno vrednost, ki je v primeru prenehanja delovanja podjetja ni mogoče vedno ustrezno izrabiti. Insolventne družbe so lahko prevzete tudi tedaj, ko se nad njimi že vodi sodni postopek zaradi insolventnosti. Insolventni dolžnik je v postopku prisilne poravnave lahko prevzet na podlagi sklepa upniškega odbora v okviru instituta spremembe osnovnega kapitala, s katerim lahko upnik pridobi delnice dolžnika in tako tudi nadzor nad družbo. V stečajnem postopku do pridobitve delnic dolžnika ne more priti, saj se razveljavijo, lahko pa se prevzame dolžnikov podjem - tj. premoženje, ki tvori poslovno celoto, in tako prav tako doseže podobne ekonomske učinke kot s prevzemom. Do prevzemov pa lahko pride tudi v primerih nakupa večinskega oziroma pomembnega deleža delnic (hčerinskih ali drugih delniških družb), katerih imetnik je insolventni dolžnik, kadar so predmet prodaje v stečajnem postopku. Take transakcije so za upnike stečajnega dolžnika najugodnejše, saj je v teh primerih cena delnic zaradi prevzemne premije lahko bistveno višja.
Odvetnik, 2012/55	Zahtevki upnikov v skladu z ZFPPIPP Ilić Uroš, Štefančič Klemen, 1.4.2012
	V zadnjih nekaj letih, ko se je tudi v Sloveniji veliko gospodarskih družb, zasebnikov in potrošnikov znašlo v primežu postopkov zaradi insolventnosti, je postalo poznavanje določil insolvenčnega prava, ki je zajeto v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), nadvse pomembno. Še zlasti aktualni pa so postali zahtevki, ki jih v teh postopkih u...
Pravna praksa, 2012/2	Izbrisi pravnih oseb iz sodnega registra - pravna ustvarjalnost ali napaka? dr. Šime Ivanjko, 19.1.2012 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 2/2012 Sprejetje Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) je sprožilo več razprav in odprlo številna vprašanja, ki ne zadevajo samo formalnega in materialnega prava ter nomotehničn
Pravna praksa, 2012/1	Pravniki smo kapitulirali pred ekonomijo, politiko in mediji dr. Šime Ivanjko, 12.1.2012 Pravoznanstvo
	dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 1/2012V naši družbi delujejo pravniki, ki so družbeno funkcionalno pomembni, in pravniki, ki so delovno potrebni. Vsak mora sam oceniti, v katero kategorijo je uvrščen, kajti od njega ni odvisno, v katero skupino ga umešča družbeno okolje. Družbeni sistem, politična elita, geografska umeščenost, družinsko
Pravna praksa, 2011/47	Novi zakonodajalci - novo upanje dr. Albin Igličar, 8.12.2011 Pravoznanstvo
	dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 47/2011 Po vsakokratni novi sestavi Državnega zbora vznikne upanje, da bodo rezultati njihovega dela boljši, kot so bili rezultati predhodnikov. Toda v vseh dosedanjih menjavah "konkretnih zakonodajalcev" je temu upanju kaj kmalu sledilo razočaranje in boleča sprijaznjenost z ugotovitvijo, da z boljšo
Odvetnik, 2011/54	O odvetniški tarifi Jože Ilc, 1.12.2011
	Članek kolege Josipa Severja z naslovom »Vrhovno sodišče je odločilo: Odvetnikom nagrada pripada le za en narok!« in odločba Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 56/2011 z dne 14. aprila 2011 sta me spodbudila, da sem prebral Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT). Iskal sem namreč tarifo, ki nagrajuje dejavnost na področju civilnega prava.
Pravna praksa, 2011/45	Sodno varstvo pravic v civilnih zadevah - čezmejni civilni postopki v EU dr. Tjaša Ivanc, 24.11.2011 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Civilni sodni postopki
	dr. Tjaša Ivanc, Pravna praksa, 45/2011 Pravna fakulteta v sodelovanju z Univerzo v Mariboru je 17. in 18. novembra pod vodstvom profesorice s te fakultete dr. Vesne Rijavec, profesorja s PF Univerze Karla Franca v Gradcu dr. WolFganga Jelineka in profesorice s PF Univerze v Zagreb dr. Jasne Garašić organizirala odmeven dogodek. V ok
Podjetje in delo, 2011/7	Argumentacija v pravu EU z vidika njegove avtonomnosti (prepletanje nacionalnega, evropskega in mednarodnega prava) Marko Ilešič, 1.10.2011 Pravoznanstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Marko Ilešič, Podjetje in delo, 7/2011Povzetek Ker "pravni sistem" EU nedvomno boleha za pomanjkanjem konsistentnosti, vključno z različnimi tradicijami, sistemi pravniškega izobraževanja in družbenimi razmerami, je razlaga teh pravil posebej zahtevno opravilo. To je že pred desetletji ugotovilo Sodišče EU v klasični sodbi CILFI
Odvetnik, 2011/53	Upravljanje solastnine Jože Ilc, 1.10.2011
	Kaj je solastnina, ne more biti dvoma. To je pravni položaj, v katerem ima več lastnikov konkretne deleže na isti stvari. Upravljanje solastnine obsega posle rednega upravljanja in posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Pri odločanju o rednem upravljanju stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (drugi odstavek 67. člena St...
Podjetje in delo, 2011/7	Pravni problemi izbrisanih gospodarskih družb in predlog odprave škodljivih posledic Šime Ivanjko, 1.10.2011 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Šime Ivanjko, Podjetje in delo, 7/2011Povzetek Zakonodajalec je leta 1999 z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij uredil izbris družb iz sodnega registra brez likvidacije, ki pa je po mnenju pravne stroke sporen, ker prenaša obveznosti izbrisane družbe na družbenike mimo načel o spregledu pravne osebnosti. Ustavno sodišče je u
Odvetnik, 2011/52	Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora gospodarskih družb v insolvenčnem pravu Uroš Ilić, 1.6.2011
	Kršitev zakonsko predpisanih obveznosti vodenja in nadzora gospodarskih družb lahko povzroči odškodninsko odgovornost (če so seveda izpolnjene druge splošne predpostavke odškodninske odgovornosti) članov organov vodenja in nadzora. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)1 v prvem odstavku 42. člena določa, da je poslovodstvo upnikom odgovorno...
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 15 \| Naslednja >>