Literatura

Stran 1 / 1025 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 25606)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2010/23	Javno financiranje zasebne šole kot izraz svobode izobraževanja Simon Umek, 10.6.2010 Splošno o vzgoji in izobraževanju
	Financiranje zasebnega šolstva v Sloveniji prinaša na prvi pogled znane rešitve. Zagovorniki javnega šolstva vztrajajo, da bo zaradi povečanja števila zasebnih osnovnih in srednjih šol, predvsem zaradi možnosti njihovega javnega financiranja, javni šolski sistem finančno prikrajšan.1 Ob tem se v javnosti pojavljajo namigovanja, da bo ustanavljanje zasebnih šol in njihovo javno financiranje pripomoglo k razpadu javnega izobraževalnega sistema.2 Vse to naj bi bil po prepričanju t. i. zagovornikov pravice do brezplačnega šolanja poseg v svobodo izobraževanja tistih, ki ne morejo plačati šolnine v zasebni šoli.3 Ob tem dodajajo, da bodo kot posledica zasebnega šolstva uvedene šolnine, ki pospešujejo socialno razslojevanje in nastanek elitizma na izobraževalnem področju.4 V prispevku bom poskušal poiskati odgovore na nekatera pravna vprašanja v zvezi s financiranjem zasebnega šolstva v Sloveniji; človekove pravice5 se uresničujejo neposredno na podlagi Ustave,6 zato je treba pri obravnavi dilem v zvezi s financiranjem zasebnega šolstva izhajati iz ustavnih določil.
Pravna praksa, 2010/23	Jamstvo za vloge v finančni krizi dr. Meta Ahtik, 10.6.2010 Banke in hranilnice
	Orodij, s katerimi države ohranjajo finančno stabilnost, je več. Poleg zagotavljanja ustrezne regulacije in finančnega nadzora, ki sta namenjena zlasti preventivi, temu namenu služita še mehanizma, ki se aktivirata, ko težave v finančnem sistemu že nastopijo: funkcija posojilodajalca v skrajni sili (lender of last resort) in depozitno zavarovanje. Za ohranjanje finančne stabilnosti je nujno, da ti mehanizmi delujejo usklajeno in brezhibno.
Pravna praksa, 2010/23	Kdaj se bodo športni klubi preoblikovali v gospodarske družbe? Peter Maraž, 10.6.2010 Šport in organizacije
	Športni klubi in športne organizacije so v Sloveniji statusnopravno organizirani v obliki društev. To je v nasprotju z ureditvami športnih kolektivov v večini preostalih evropskih držav, v katerih so klubi registrirani in delujejo po pravilih in načelih gospodarskih družb. Že več let se pri nas pojavlja vprašanje o smiselnosti statusnega preoblikovanja klubov, saj jim najbolj ustreza oblika društev, ki nima lastništva. Po drugi strani pa ima društvo nepridobitno naravo, naši najboljši klubi pa niso nepridobitni. Na športnem področju je tako statusno preoblikovanje sistemska težava, za ustrezno ureditev pa bo treba spremeniti krovne zakone civilnih razmerij.
Pravna praksa, 2010/23	(Ne)potrebnost stranskih žrtev pri zakonitih posegih v (tele)komunikacijsko zasebnost mag. Janez Žirovnik, 10.6.2010 Kazenski postopek
	V Sloveniji se vsake toliko časa zgodi nekaj, kar najprej razburi neposredno udeležene akterje, potem pa še slovensko javnost, ki se sprašuje, ali je ustavna določba o tem, da je Slovenija pravna država, le (še) prazna črka na papirju. Zadnji tak dogodek je bila odmevna akcija v zvezi s sumi kaznivih dejanj dveh poslancev ministra in podjetnika. Preden je policija nekaterim od teh odvzela prostost, je v skladu z veljavno zakonodajo zbirala obvestila. Med drugim očitno tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Pa vendar javnosti niso razburili prepisi pogovorov med osumljenimi, ampak prepisi pogovorov, ki so potekali med osumljenimi in osebami, ki so bile z njimi v komunikaciji. Ti pogovori se namreč ne nanašajo na kazniva dejanja, zaradi katerih so bili ti prikriti preiskovalni ukrepi, ki zajemajo nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrolo in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju, odrejeni. Zakaj? Zato, ker so se pojavili v javnosti.
Pravna praksa, 2010/23	Podatek o poslancu, ki mu je znižana plača Rosana Lemut-Strle, 10.6.2010 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	• Ali je podatek o imenu in priimku poslanca v zvezi z ukrepom znižanja plače zaradi odsotnosti s seje Državnega zbora varovan osebni podatek ali informacija javnega značaja (ali je dovolj navedba števila izrečenih ukrepov)?
Pravna praksa, 2010/23	Ločenost države in verskih skupnosti Avtor ni naveden, 10.6.2010 Ustavno sodišče
	Prvi odstavek 13. člena ter 1. in 5. točka 14. člena Zakona o verski svobodi (ZVS)1 se razveljavijo.
Pravna praksa, 2010/23	Stopnja DDV od dimnikarskih storitev Avtor ni naveden, 10.6.2010 Davek na dodano vrednost in trošarine
	• Po kakšni stopnji se obračunava DDV od dimnikarskih storitev, in sicer v povezavi s 54. a členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost1 (pravilnik), ki se nanaša na čiščenje oken in zasebnih gospodinjstev.
Pravna praksa, 2010/23	Forenzična bolnišnica mag. Barbara Nerat, 10.6.2010 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. pravnih znanosti, doktorska kandidatka na PF Univerze v Ljubljani, okrajna sodnica na Kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru
Pravna praksa, 2010/23	Plače sodnikov - plačilo razlike plače Avtor ni naveden, 10.6.2010 Uprava
	V 45. členu Zakona o sodniški službi (ZSS) ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kot je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS, ne glede na takratne in poznejše ocene o ustreznosti ali neustreznosti tega razmerja.
Pravna praksa, 2010/23	Pridobitev motornega vozila od obdavčljivega preprodajalca iz druge države članice EU Avtor ni naveden, 10.6.2010 Davek na dodano vrednost in trošarine
	• Kako se v obrazec DDV-O vpisuje pridobitev rabljenega motornega vozila, ki ga davčni zavezanec nabavi pri obdavčljivem preprodajalcu iz druge države članice EU in ki je obdavčeno po posebni ureditvi za rabljeno blago - ali taka transakcija ni predmet obdavčitve po točki b. prvega odstavka 4. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)?1 Ali pri nadaljnji prodaji takega vozila davčni zavezanec lahko uporabi posebno ureditev za obdavčljive preprodajalce?
Pravna praksa, 2010/23	Poštne pošiljke Avtor ni naveden, 10.6.2010 Poravnava davkov in prispevkov
	Pošiljke blaga zanemarljive vrednosti so oproščene uvoznih dajatev do skupne vrednosti 150 evrov, razen če vsebujejo alkoholne izdelke, parfume in toaletne vode, tobak in tobačne izdelke. Oprostitev plačila DDV za zadevne pošiljke se lahko uveljavlja le za blago do skupne vrednosti 22 evrov.
Pravna praksa, 2010/23	Določitev kraja opravljanja notarskih storitev Avtor ni naveden, 10.6.2010 Davek na dodano vrednost in trošarine
	• Po katerem pravilu se določa kraj opravljanja notarskih storitev, kadar so te opravljene fizičnim osebam, ki imajo prebivališče zunaj Evropske unije (EU) - ali po splošnem pravilu iz drugega odstavka 25. člena ali posebnem pravilu iz 30.d člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)?1
Pravna praksa, 2010/23	Davčni odtegljaj od dohodkov iz nematerializiranih finančnih instrumentov - pridobitev statusa pooblaščenega tujega posrednika Avtor ni naveden, 10.6.2010 Poravnava davkov in prispevkov
	Dne 1. julija 2010 bodo začela veljati spremenjena pravila o izračunavanju, odtegovanju in plačevanju davčnega odtegljaja od dohodka iz nematerializiranih finančnih instrumentov, ki se plača osebi, ki dohodek prejme za tuj račun (posrednik). Pravila so določena v členih od 383. a do 383. g Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).1
Pravna praksa, 2010/23	Spremembe Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu Avtor ni naveden, 10.6.2010 Davki občanov in dohodnina
	Spremembe v Pravilniku o spremembah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu1 (pravilnik) se nanašajo na dopolnitve oziroma spremembo pojasnil, povezanih z vsebino podatkov, ki jih plačniki davka izpolnjujejo na obrazcu REK-2 ob izplačilu dohodkov iz dejavnosti, in sicer:
Pravna praksa, 2010/23	Koruptivno ravnanje gospodarske družbe pri naročanju storitev avtovleke Natalija Ulaga, 10.6.2010 Uprava
	Ravnanje odgovornih oseb gospodarske družbe v državni lasti, ki pri naročanju storitev avtovleke favorizirajo enega izvajalca, druge pa diskriminirajo in svojim podrejenim samovoljno izdajajo nezakonita navodila, pomeni kršitev dolžnega ravnanja, ki izvajalcu avtovleke omogoča pridobitev premoženjske koristi, to pa ustreza opredelitvi korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor).
Pravna praksa, 2010/23	Korupcija pri imenovanju funkcionarja v svet javnega zavoda Natalija Ulaga, 10.6.2010 Uprava
	Ravnanje odgovornih oseb kadrovsko-akreditacijskega sveta, ki kandidata, ki ne izpolnjuje formalnega pogoja, kljub temu akreditirajo za člana sveta javnega zavoda, in ravnanje uradne osebe ministrstva, ki takega kandidata predlaga v imenovanje Vladi, ustreza opredelitvi korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor).
Pravna praksa, 2010/23	Hramba gradiva iz natečajnega postopka Irena Vovk, 10.6.2010 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Do kdaj se lahko shranjujejo osebni podatki kandidatov, ki so se prijavili na javni natečaj za zasedbo prostega delovnega mesta?
Pravna praksa, 2010/23	Evidenca neplačnikov Irena Vovk, 10.6.2010 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Ali je dopustno voditi zbirko osebnih podatkov rizičnih kupcev oziroma neplačnikov, ki bi vsebovala ime, priimek, naslov kupca in blokado, ki bi pomenila, da neplačnikom ni dovoljena nadaljnja prodaja blaga, dokler ne poravnajo zapadlih obveznosti? V evidenco bi bili torej vključeni kupci, proti katerim so že sproženi izvršilni postopki, z blokado pa bi jim onemogočili nadaljnje nakupe in s tem povečanje njihovega dolga.
Pravna praksa, 2010/23	Luksemburška kronika Irena Vovk, 10.6.2010 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Pravna praksa, 2010/23	(Ne)dopustno omejevanje ustanavljanja lekarn Katarina Vatovec, 10.6.2010 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Sodišče EU je že obravnavalo ureditve držav članic o ustanavljanju ali upravljanju lekarn in presojalo njihovo skladnost s pravom EU, zlasti s pravico do ustanavljanja iz 49. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU).1 Državam članicam pri tem ni oporekalo pristojnosti, da same sprejemajo pravila o ureditvi lekarniške dejavnosti v državi, je pa Sodišče poudarjalo, da morajo pri tem spoštovati pravo EU.2 Z utemeljenim ciljem varovanja javnega zdravja oziroma zanesljive in kakovostne oskrbe prebivalstva z zdravili država članica lahko omejuje temeljne svoboščine. Ne sme pa s sklicevanjem na ta cilj sprejeti ureditve, s katero bi lahko nekaterim gospodarskim subjektom omogočila finančne prednosti.3
Pravna praksa, 2010/23	Manično depresivni (pasivno) volilno nesposobni? Andreja Tratnik, 10.6.2010 Varstvo človekovih pravic
	Ali je država upravičena, da vsem osebam, ki jim je bila v skladu z zakonom delno odvzeta poslovna sposobnost, odvzame tudi volilno pravico, pavšalno trdeč, da te osebe niso sposobne sprejemati zavestnih in razumnih odločitev ter razumeti njihovih posledic? Konkretno: ali oseba z bipolarno motnjo, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, res ni sposobna sodelovati v javnih zadevah in je zato povsem utemeljeno, da se ji odvzame volilna pravica? Na ta vprašanja je v zadevi Alajos Kiss proti Madžarski, v kateri je pritožnik zatrjeval, da mu je bila z odvzemom volilne pravice prekršena pravica do svobodnih volitev, zagotovljena v 3. členu prvega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP), moralo odgovoriti Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Pravna praksa, 2010/23	Popolna informatizacija zemljiške knjige Irena Vovk, 10.6.2010 Zemljiška knjiga in zemljiški kataster
	"Uvajanje popolne informatizacije poslovanja v zemljiškoknjižnih zadevah me spominja na film Planet opic. Prebivalci planeta opic namreč eden za drugim ponavljajo neke dogme, če pa jih ne, so kaznovani. Dogme ponavljajo toliko časa, dokler astronavt Taylor (Charlton Heston) s svojim plovilom ne strmoglavi na tem oddaljenem planetu in jim jih počasi razkrije. Ta film ponazarja mentaliteto marsikaterega pravnika. Pri noveli Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) namreč naše prebivalce 'planeta opic' najbolj moti to, da v popolnoma informatizirani zemljiški knjigi ne bo več evidenčnih listov A, B, C," je na 2. Dnevih stvarnega in zemljiškoknjižnega prava (v organizaciji GV Založbe) 7. in 8. junija v Kranjski Gori opozorila dr. Nina Plavšak.
Pravna praksa, 2010/23	Mediacija je vse privlačnejša Dean Zagorac, 10.6.2010 Civilni sodni postopki
	"V Evropi je Slovenija ta trenutek država, ki ima najbolje razvito mediacijo, vendar to ne pomeni, da ne moremo pridobivati izkušenj od drugih, zlasti od anglosaksonskega sveta," je ob robu 14. svetovnega foruma za mediacijo, ki je potekal 4. in 5. junija v Ljubljani, dejal minister za pravosodje Aleš Zalar. Forum, na katerem se je zbralo približno 60 priznanih strokovnjakov s področja mediacije iz vsega sveta, sta organizirala Ministrstvo za pravosodje in mednarodno pravniško združenje Unione Internationale des Avocats (UIA) s sedežem v Parizu.
Pravna praksa, 2010/23	Notarji kot atribut pravne varnosti Marjana Tičar-Bešter, 10.6.2010 Odvetništvo in notariat

Pravna praksa, 2010/23	s tujih knjižnih polic Irena Vovk, 10.6.2010 Kultura in umetnost

<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 1025 \| Naslednja >>

Očisti

Publikacije

Evro pravna praksa(254) Podjetje in delo(2924) Pravna praksa(19330) Revus - revija za evropsko ustavnost(37) Svetovalec - priloga Gospodarskega Vestnika(3061)

Leto objave

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Priimek avtorja

Splošni pogoji