Literatura

Stran 1 / 6 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 130)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2012/3	Po 200 letih ODZ mag. Nana Weber, 26.1.2012 Obligacije
	mag. Nana Weber, Pravna praksa, 3/2012S tem, da je Občni državljanski zakonik (ODZ) še vedno uporaben, se je strinjalo vseh 22 strokovnjakov na simpoziju, ki je 19. in 20. januarja 2012 potekal na PF Univerze v Ljubljani. Dogodek je po uvodnih besedah dekana in profesorja na PF v Ljubljani dr. Petra Grilca "pravo praznovanje z zgodovinskimi prijatelji, ki jim dolgujemo veliko uslugo". Prorektor Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart pa je k temu dodal, da skupna točka vseh predavateljev ni le ODZ, temveč razvoj civilnega prava v prihodnosti: "ODZ je bil in je še zmeraj pravni vir slovenskega civilnega prava."
Pravna praksa, 2012/3	Ponovni premislek o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah Hudej Jasna, Ščernjavič Iztok, 26.1.2012 Lastnina in druge stvarne pravice
	Jasna Hudej, Iztok Ščernjavič, Pravna praksa, 3/2012Nedavno sprejeta odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi Up-591/10 z dne 2. decembra 2010 in novelirana ureditev Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki omogoča vložitev izbrisne tožbe tudi imetniku obligacijske pravice (243. člen ZZK-1), predstavljata mejnik v razvoju stvarnega prava. Ustavna odločba ločuje med začetkom učinkovanja prenosa lastninske pravice v notranjem razmerju in med začetkom učinkovanja prenosa v zunanjem razmerju, s čimer relativizira (zmanjšuje) pomen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene s pravnim poslom. S tem se dejansko izenačujeta trenutka pridobitve (in učinkovanja) lastninske pravice, pridobljene na pravnoposlovni in originarni način. Novelirana ureditev (ZZK-1C) izbrisne tožbe pa približuje učinke sklenitve zavezovalnega posla učinkom razpolagalnega posla, s čimer v določeni meri briše meje med tradicijskim (germanskim) in konsenzualnim (romanskim) sistemom prenosa stvarnih pravic. Spremenjena ureditev izbrisne tožbe in stališča, zavzeta v ustavni odločbi, niso zanimiva le s teoretičnega vidika, ampak bi ob dosledni izpeljavi morala imeti pomembne posledice tudi za razvoj sodne prakse. Strokovnega prispevka, ki bi analiziral daljnosežnost posledic novih pravnih izhodišč, doslej še ni bilo mogoče zaslediti, zato bova nekatere vidike skušala prikazati v tem prispevku.
Pravna praksa, 2012/3	Pravna podlaga za socialna zavarovanja družbenika - poslovodje v enoosebni d. o. o. Jaka Cepec, 26.1.2012 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Jaka Cepec, Pravna praksa, 3/2012Dne 3. januarja 2012 sem v časniku Finance prebral, da je zaradi "prilagajanja" na novo socialno zakonodajo samo v decembru 2011 kar 2.318 družb z omejeno odgovornostjo spremenilo svoje družbene pogodbe zaradi povečanja števila družbenikov v družbi. V istem času je bilo vpisanih tudi 1.718 sklepov o imenovanju oziroma razrešitvi članov organov družb v družbah z omejeno odgovornostjo. Avtor navaja, da je do sprememb prišlo zaradi omejitev enoosebnim družbam, ki so začele veljati z novim letom. Zaradi tega naj bi se večina podjetnikov odločila za prodajo deležev ali imenovanje novih direktorjev.
Pravna praksa, 2012/3	Pravila delovanja socialnih podjetij so določena. Kaj pa strategija? mag. Mojca Kunšek, 26.1.2012 ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST
	mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 3/2012S 1. januarjem 2012 se je začel uporabljati Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP), katerega namen je razvoj nevladnega sektorja, prostovoljnega dela, socialne vključenosti ranljivih skupin in dvig stopnje zaposlenosti. Gre namreč za predpis, ki naj bi omogočil, da se vsaj večji del ekonomije vzpostavi na drugih, družbeno sprejemljivejših in bolj humanih temeljih.
Pravna praksa, 2012/3	Talibani v Butalah dr. Vesna Bergant Rakočević, 26.1.2012 Zakonska zveza in družinska razmerja
	dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3/2012Družina ni absolutna vrednota sama po sebi. Recimo raje, da je vrednota družina, v kateri se ne pobijajo, se ne pretepajo in se ne pravdajo. Teh je precej manj, kot si verjetno mislimo. Ampak za harmonijo in srečo v družinah verjetno ni kriva ne (nobena) partija ne država, pa tudi ne Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).
Pravna praksa, 2012/3	Pretirani formalizem lahko posega v pravico do dostopa do sodišča Aleš Velkaverh, 26.1.2012 Varstvo človekovih pravic
	Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 3/2012Pravila o formalnem preizkusu vlog in ravnanju s pomanjkljivimi vlogami so nujni element vsake procesne ureditve. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na tem področju državam načeloma priznava prosto presojo pri opredelitvi zahtev in formalnosti, toda s pomembno omejitvijo, da ta pravila oziroma njihova uporaba ne smejo izvotliti vsebine pravice do poštenega sojenja. To stališče je ESČP vnovič poudarilo v zadevi Poirot proti Franciji.
Pravna praksa, 2012/3	Vlada RS Avtor ni naveden, 26.1.2012 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 169. seji (19. januar 2012) -Pobuda za pogajanje in sklenitev o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji; - predlog zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin;
Pravna praksa, 2012/3	Vsebina PP št.3/2012 Avtor ni naveden, 26.1.2012 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012stran 3 UVODNIK dr. Aleš Završnik Povratni nadzor stran 6 VARSTVO OSEBNIH PODATKOV mag. Jelena Burnik Facebook v evropskem okviru varstva osebnih podatkov stran 8 JAVNE FINANCE Igor Vuksanović <
Pravna praksa, 2012/3	Ustava in dolžniška zavora Igor Vuksanović, 26.1.2012 PRORAČUN
	Igor Vuksanović, Pravna praksa, 3/2012Priča smo pretežno enotnemu navdušenju političnih elit in akademske stroke nad dopolnitvijo Ustave z "zlatim pravilom" o najvišjem dovoljenem javnem dolgu države (nem. Schuldenbremse - dolžniška zavora). Videti je, da je mišljena omejitev, izražena v odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), na čemer gradi tudi predlog sprememb javnofinančne zakonodaje, ki naj bi postavil zgornjo mejo (bruto) zadolževanja pri 48 odstotkih BDP. Po pravu Evropske unije (EU) nas že tako ali tako zavezuje maastrichtska meja pri 60 odstotkih BDP, hkrati pa dvojec Merkel-Sarkozy neustavljivo promovira idejo o fiskalnem paktu držav evrskega območja. Tukaj se niti nima smisla ukvarjati s psihološko-antropološko sliko slovenskih elit, ki z brezmejno energijo podprejo predlog, ki je pisan na kožo eni državi članici EU (Nemčiji), niti črhnejo pa ne o predlogih, ki bi bili v korist lastni državi (uvedba evrskih obveznic, za katere jamči Nemčija, sredstva pa pridobivajo tudi šibkejše države).
Pravna praksa, 2012/3	Povratni nadzor dr. Aleš Završnik, 26.1.2012 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 3/2012Newyorški raziskovalec zasebnosti Harvey je s projektom CV Dazzle iznašel nov način boja za zasebnost, ki ne zahteva tehnološkega znanja: kamere, opremljene s programi za prepoznavanje obrazov, je mogoče izigrati z ličenjem in pričesko. V Ljubljani so v projektu iSee označili ulice brez videonadzora
Pravna praksa, 2012/3	zaznamovalo nas je Darja Golob Koritnik, 26.1.2012 Ostalo
	Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 3/201227. januar 1910 - Edvard Kardelj Rodil se je slovenski politik, marksistični teoretik, publicist in predvojni komunist Edvard Kardelj. Bil je med ustanovitelji Osvobodilne fronte, član vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in član predsedstva AVNOJ. Po letu 1945 je bil n
Pravna praksa, 2012/3	Italijanska "kriza z odpadki" v Strasbourgu Katarina Vatovec, 26.1.2012 Varstvo človekovih pravic
	Katarina Vatovec, Pravna praksa, 3/2012Da se Italija že več kot petnajst let sooča s hudimi težavami, povezanimi z zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem odpadkov, ni skrivnost. T. i. kriza z odpadki je doživela vrhunec leta 2007 in 2008, ko so se zaradi zasičenosti razpoložljivih odlagališč in posledično neodvozom odpadkov ti začeli kopičiti na ulicah nekaterih italijanskih mest. Italija je bila že obsojena pred luksemburškim Sodiščem EU zaradi neizpolnitve obveznosti iz direktiv s področja ravnanja z odpadki. Tokrat pa je doživela obsodbo še pred strasbourškim Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), ki je ugotovilo med drugim kršitev pravice osemnajstih pritožnikov do spoštovanja zasebnega življenja in doma.
Pravna praksa, 2012/3	Optimizem na vidiku Matej Tomažin, 26.1.2012 Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
	Matej Tomažin, Pravna praksa, 3/2012Borzno leto se je začelo dobro. Tečaji delnic na svetovnih trgih rastejo in vlagatelji se že sprašujejo, ali je to znamenje, da vlak počasi speljuje. Bojazen, da bi speljal brez njih, je sicer zaznati, toda to vsekakor ni primerljivo s stanjem, ko so bili odzivi vlagateljev bistveno močnejši. To pa je posledica spremenjenega odnosa do tveganja.
Pravna praksa, 2012/3	ODZ je (!) veljavno pravo na Slovenskem Zoran Skubic, 26.1.2012 Obligacije
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2012Ko sem v četrtek in petek na PF Univerze v Ljubljani poslušal prispevke priznanih domačih in tujih strokovnjakov na področju civilnega in evropskega prava v sklopu simpozija ob priložnosti 200. obletnice Obč(n)ega državljanskega zakonika (ODZ), nisem toliko razmišljal o vsebini predavanj (ki so bila povečini odlična). Ne, spraševal sem se predvsem, zakaj je okoli mene toliko praznih stolov. ODZ namreč ni "zgolj" pomemben zgodovinski dokument postopne emancipacije slovenske pravne misli, je živo pravo, naše pravo in evropsko pravo. Prav (ne)udeležba na tem simpoziju je zato žal odraz današnjega stanja duha pravnikov - in pravništva na splošno - na Slovenskem.
Pravna praksa, 2012/3	Anonimne e-prijave Irena Vovk, 26.1.2012 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2012(http://e-uprava.gov.si/e-uprava/) Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: spletni opomnik, e-novice, e-publikacije ipd. Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in splošni e-naslov Oglaševanje: brez
Pravna praksa, 2012/3	Dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času mag. Nataša Belopavlovič, 26.1.2012 Delovna razmerja
	mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 3/2012Smo javni zdravstveni zavod, ki ima delovni čas razporejen na pet dni v tednu - od ponedeljka do petka. V eni splošnih ambulant, ki dela tudi ob sobotah dopoldan, pa se zaposleni izmenjujejo tako, da delajo po razporedu vsako šesto soboto po štiri ure. Te ure javni uslužbenci kompenzirajo tako, da izrabijo proste ure med tednom (pri rednem delu).
Pravna praksa, 2012/3	Razpisi Avtor ni naveden, 26.1.2012 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Ur. l. RS, št. 40/11 1. Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vključevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2011, 2012 in 2013 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologiji; za drugo odpiranje je rok do vključno 31. januarja 2012. Ur. l. RS
Pravna praksa, 2012/3	Prenova ZDR Irena Vovk, 26.1.2012 Delovna razmerja
	Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2012Vlada Boruta Pahorja se je na seji 19. januarja seznanila z bistvenimi predlogi in področji sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), zato je Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve naložila, naj pripravi besedilo sprememb tega zakona.
Pravna praksa, 2012/3	Razsojeno Toni Tovornik, 26.1.2012 Delovna razmerja
	Toni Tovornik, Pravna praksa, 3/2012Prevzem delavcev in delovnopravna kontinuiteta Tožnica je vložila tožbeni zahtevek, s katerim je od tožene stranke, pri kateri je bila zaposlena, zahtevala plačilo odpravnine tudi za delovno dobo, opravljeno pri prejšnjem delodajalcu.Sodišče p
Pravna praksa, 2012/3	Vacatio legis Avtor ni naveden, 26.1.2012 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce (Ur. l. RS, št. 3/12) - veljati začne 28. januarja. 2.
Pravna praksa, 2012/3	Državljani v trenirkah in sovražni govor Rok Čeferin, 26.1.2012 Človekove pravice
	Rok Čeferin, Pravna praksa, 3/2012V PP, št. 2/2012, sem prebral prispevek Jerneja Rovška Še o sovražnem govoru - dekriminalizirajmo ga, v katerem avtor polemizira z dr. Andražem Terškom oziroma z njegovo kolumno iz PP, št. 49-50/2011, Veliko bi jih govorilo, malokdo bi bral. V njej Teršek med drugim navaja, da nekateri ne opazijo, "kako daleč od koncepta sovražnega govora je bil primer 'volivci v trenirkah'".
Pravna praksa, 2012/3	Pravice zapornikov - pregled novejše sodne prakse ESČP Zoran Skubic, 26.1.2012 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2012Slovenija je bila v Strasbourgu pred nedavnim soočena z neprijetnimi dejstvi glede stanja svojega zaporskega sistema: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v dveh primerih (Štrucl in drugi ter Mandić in Jović) za skupaj pet pritožnikov ugotovilo, da so okoliščine prezasedenosti ljubljanskega zapora, v katerih so pritožniki kot priporniki in zaporniki v letu 2009 in 2010 preživljali odvzem prostosti, same po sebi pomenile kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki prepoveduje mučenje ter nečloveško ali ponižujoče ravnanje. V podobnem primeru (Lalić), ki se je nanašal na zapor na Dobu, pa ESČP po drugi strani ni ugotovilo kršitev. Iz njegove bogate sodne prakse je razvidno, da zaporniško problematiko jemlje zelo resno. Zato in zaradi dejstva, da nas v bližnji prihodnosti čaka še več odločitev v podobnih primerih, se na kratko seznanimo z najnovejšimi trendi odločanja ESČP v zvezi s pravicami zapornikov glede na določbe 3. člena EKČP (prepoved mučenja).
Pravna praksa, 2012/3	Utemeljenost razlogov za odpoklic poslovodje d. o. o. Avtor ni naveden, 26.1.2012 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Sodišči sta v okviru materialnopravne presoje utemeljenosti razlogov za odpoklic tožnika kot poslovodje d. o. o., kot trditveno podlago zmotno upoštevali le besedilo, s katerim so očitana mu ravnanja in opustitve dolžnih ravnanj opisane v sklepu ustanovitelja. Navedba razlogov v sklepu o odpoklicu predstavlja le izpolnitev formalnega predpogoja za nadaljnjo materialnopravno presojo (ne)utemeljenosti razlogov za odpoklic. Šele z upoštevanjem in presojo navedb strank o konkretnih ravnanjih in sprejetih (poslovnih) odločitvah, ki naj bi pomenile ravnanje v skladu z dolžnostmi poslovodje, oziroma o opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti je mogoča materialnopravna presoja, ali v sklepu navedeni razlogi predstavljajo (ne)utemeljene razloge za odpoklic.
Pravna praksa, 2012/3	Luksemburška kronika Irena Vovk, 26.1.2012 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Pravna praksa, 2012/3	Sodno pravo Evropske unije dr. Rajko Knez, 26.1.2012 Kultura in umetnost
	dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 3/2012Ko bralec v roke vzame knjigo Sodno pravo Evropske unije (GV Založba, Ljubljana 2011, 348 strani), najbrž pomisli vsaj na dvoje: ali v EU obstaja veja prava, ki se imenuje sodno pravo, in kakšna je njena vsebina. Knjiga, ki jo je napisal dr. Matej Avbelj, odstopa od klasičnih knjig s tako problematiko. Ne le po naslovu, temveč tudi po vsebini. Navajeni smo namreč na pristop, ko avtorji opisujejo posamezne postopke oziroma tožbe pred Sodiščem EU. Pričujoča knjiga pa nam razkriva, da ni nujno treba vedno upoštevati takega pristopa in da obstajajo tudi drugačni načini, kot na primer analiza postopkov z vidika strank postopkov pred Sodiščem EU, Sodiščem splošne pristojnosti in Sodiščem za uslužbence. Knjiga preprosto izhaja z drugačnih zornih kotov.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 6 \| Naslednja >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(130)

Leto objave

< Vsi 2012 Januar

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Priimek avtorja

Splošni pogoji