Literatura
Stran 1 / 6 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 130)
|
| Publikacija |
Članek |
 Pravna praksa, 2012/3 |
ODZ je (!) veljavno pravo na Slovenskem
Zoran Skubic, 26.1.2012
Obligacije
|
| Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2012Ko sem v četrtek in petek na PF Univerze v Ljubljani poslušal prispevke priznanih domačih in tujih strokovnjakov na področju civilnega in evropskega prava v sklopu simpozija ob priložnosti 200. obletnice Obč(n)ega državljanskega zakonika (ODZ), nisem toliko razmišljal o vsebini predavanj (ki so bila povečini odlična). Ne, spraševal sem se predvsem, zakaj je okoli mene toliko praznih stolov. ODZ namreč ni "zgolj" pomemben zgodovinski dokument postopne emancipacije slovenske pravne misli, je živo pravo, naše pravo in evropsko pravo. Prav (ne)udeležba na tem simpoziju je zato žal odraz današnjega stanja duha pravnikov - in pravništva na splošno - na Slovenskem. |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Razpisi
Avtor ni naveden, 26.1.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Ur. l. RS, št. 40/11 1. Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vključevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2011, 2012 in 2013 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologiji; za drugo odpiranje je rok do vključno 31. januarja 2012. Ur. l. RS |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Polstavčni desni prilastek
dr. Nataša Hribar, 26.1.2012
Ostalo
|
| dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3/2012Tokratni kotiček začenjam z nalogo. Ponujam vam nekaj povedi (zgledi so iz FidePLUS), vi pa vstavite manjkajoče vejice. (1) Preden bo proces pripeljan vsaj približno blizu konca, bo zadeva zastarala, pravi italijanska opozicija prepričana, da je bil zakon napisan izključno za X. (2) Običajna dela |
 Pravna praksa, 2012/3 |
ne preslišite
Avtor ni naveden, 26.1.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Rsl 1, četrtek, 26. januar, 17.05 Trg plemenitih kovin V času svetovne finančne in gospodarske krize, ki grozi, da se bo nadaljevala z novo recesijo, postaja trg plemenitih kovin eno najpomembnejših orodij za ohranjanje vrednosti premoženja fizičnih oseb, institucionalnih vlagateljev, b |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Pravni napovednik
Irena Vovk, 26.1.2012
Ostalo
|
| Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2012Članek iz revije Pravna praksa. |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Clementia, in quamcumque domum pervenerit, eam felicem tranquillamque praestabit
Janez Kranjc, 26.1.2012
Ostalo
|
| Janez Kranjc, Pravna praksa, 3/2012Rek je vzet iz Senekove razprave o blagosti (I, 5, 4). Po naše bi se glasil: "Blagost napravi srečno in mirno vsako hišo, v katero vstopi." |
 Pravna praksa, 2012/3 |
globus
Dean Zagorac, 26.1.2012
Ostalo
|
| Dean Zagorac, Pravna praksa, 3/2012Politika Zahoda do bližnjevzhodnih diktatur pod drobnogledom 22. 1. - Vodilna tema letošnjega letnega poročila ameriške nevladne organizacije za človekove pravice Human Rights Watch, v katerem podaja pregled razmer na področju človekovih pravic v svetu, je podpora zahodnih držav bližnjevzhodnim rež |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Anonimne e-prijave
Irena Vovk, 26.1.2012
Ostalo
|
| Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2012(http://e-uprava.gov.si/e-uprava/) Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: spletni opomnik, e-novice, e-publikacije ipd. Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in splošni e-naslov Oglaševanje: brez |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času
mag. Nataša Belopavlovič, 26.1.2012
Delovna razmerja
|
| mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 3/2012Smo javni zdravstveni zavod, ki ima delovni čas razporejen na pet dni v tednu - od ponedeljka do petka. V eni splošnih ambulant, ki dela tudi ob sobotah dopoldan, pa se zaposleni izmenjujejo tako, da delajo po razporedu vsako šesto soboto po štiri ure. Te ure javni uslužbenci kompenzirajo tako, da izrabijo proste ure med tednom (pri rednem delu). |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Pretirani formalizem lahko posega v pravico do dostopa do sodišča
Aleš Velkaverh, 26.1.2012
Varstvo človekovih pravic
|
| Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 3/2012Pravila o formalnem preizkusu vlog in ravnanju s pomanjkljivimi vlogami so nujni element vsake procesne ureditve. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na tem področju državam načeloma priznava prosto presojo pri opredelitvi zahtev in formalnosti, toda s pomembno omejitvijo, da ta pravila oziroma njihova uporaba ne smejo izvotliti vsebine pravice do poštenega sojenja. To stališče je ESČP vnovič poudarilo v zadevi Poirot proti Franciji. |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Vsebina PP št.3/2012
Avtor ni naveden, 26.1.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012stran 3 UVODNIK dr. Aleš Završnik Povratni nadzor stran 6 VARSTVO OSEBNIH PODATKOV mag. Jelena Burnik Facebook v evropskem okviru varstva osebnih podatkov stran 8 JAVNE FINANCE Igor Vuksanović < |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Italijanska "kriza z odpadki" v Strasbourgu
Katarina Vatovec, 26.1.2012
Varstvo človekovih pravic
|
| Katarina Vatovec, Pravna praksa, 3/2012Da se Italija že več kot petnajst let sooča s hudimi težavami, povezanimi z zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem odpadkov, ni skrivnost. T. i. kriza z odpadki je doživela vrhunec leta 2007 in 2008, ko so se zaradi zasičenosti razpoložljivih odlagališč in posledično neodvozom odpadkov ti začeli kopičiti na ulicah nekaterih italijanskih mest. Italija je bila že obsojena pred luksemburškim Sodiščem EU zaradi neizpolnitve obveznosti iz direktiv s področja ravnanja z odpadki. Tokrat pa je doživela obsodbo še pred strasbourškim Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), ki je ugotovilo med drugim kršitev pravice osemnajstih pritožnikov do spoštovanja zasebnega življenja in doma. |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Optimizem na vidiku
Matej Tomažin, 26.1.2012
Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
|
| Matej Tomažin, Pravna praksa, 3/2012Borzno leto se je začelo dobro. Tečaji delnic na svetovnih trgih rastejo in vlagatelji se že sprašujejo, ali je to znamenje, da vlak počasi speljuje. Bojazen, da bi speljal brez njih, je sicer zaznati, toda to vsekakor ni primerljivo s stanjem, ko so bili odzivi vlagateljev bistveno močnejši. To pa je posledica spremenjenega odnosa do tveganja. |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Ustava in dolžniška zavora
Igor Vuksanović, 26.1.2012
PRORAČUN
|
| Igor Vuksanović, Pravna praksa, 3/2012Priča smo pretežno enotnemu navdušenju političnih elit in akademske stroke nad dopolnitvijo Ustave z "zlatim pravilom" o najvišjem dovoljenem javnem dolgu države (nem. Schuldenbremse - dolžniška zavora). Videti je, da je mišljena omejitev, izražena v odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), na čemer gradi tudi predlog sprememb javnofinančne zakonodaje, ki naj bi postavil zgornjo mejo (bruto) zadolževanja pri 48 odstotkih BDP. Po pravu Evropske unije (EU) nas že tako ali tako zavezuje maastrichtska meja pri 60 odstotkih BDP, hkrati pa dvojec Merkel-Sarkozy neustavljivo promovira idejo o fiskalnem paktu držav evrskega območja. Tukaj se niti nima smisla ukvarjati s psihološko-antropološko sliko slovenskih elit, ki z brezmejno energijo podprejo predlog, ki je pisan na kožo eni državi članici EU (Nemčiji), niti črhnejo pa ne o predlogih, ki bi bili v korist lastni državi (uvedba evrskih obveznic, za katere jamči Nemčija, sredstva pa pridobivajo tudi šibkejše države). |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Zamudno oblikovanje vlade po volitvah
mag. Matjaž Debelak, 26.1.2012
Vlada
|
| mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 3/2012Parlamentarne volitve v Sloveniji in na Hrvaškem so bile sočasno, tj. 3. decembra 2011. Nova hrvaška vlada je bila v saboru že potrjena 23. decembra 2011 in je do danes že dodobra zavihala rokave, v Slovenji pa smo še vedno brez nje. Razlog za to je tudi v različni ustavni ureditvi oblikovanja vlad v obeh državah. |
 Pravna praksa, 2012/3 |
s tujih knjižnih polic
Irena Vovk, 26.1.2012
Kultura in umetnost
|
| Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2012Peter Fleming in Marc T. J Marc T. Jones Corporate Social Responsibility: Crisis and Critique (Sage Publications, 2011, 208 strani) Avtorja v knjigi podajata močno potrebno kritiko koncepta korporativne družbene odgovornosti, ki je postal pomembna prvina sodobnega podjet |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Nedovoljen dokaz v kazenskem postopku - izpovedba privilegirane priče - uradni zaznamek CSD
Avtor ni naveden, 26.1.2012
Kazenski postopek
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Sodba I Ips 1008/2010-35, 6. oktober 2011 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 1008/2010) ZKP - 18., 83., 236. in 237. člen KZ-1 - 191. člen Izjava pozneje, v kazenskem postopku privilegirane priče, dana na centru za socialno delo socialni delavki, in navedbe vsebine pogovora z oško |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Postopek o prekršku - varnost cestnega prometa - razumen dvom o domnevanem dejstvu
Avtor ni naveden, 26.1.2012
Prekrški
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Iz obrazložitve |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Nedovoljen dokaz - prepoznava osumljenca v predkazenskem postopku - izjava občana
Avtor ni naveden, 26.1.2012
Kazenski postopek
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Sodba I Ips 60/2011, 13. oktober 2011 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Kp 355/2010) ZKP - 18. člen, drugi in tretji odstavek 148. člena, 8. točka prvega odstavka 371. člena Izjave, ki jih dajo policiji občani, niso nedovoljen dokaz, saj so pridobljene zakonito, v skladu z zakonskimi poobla |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Nekavzalni prostovoljni odstop v noveli KZ-1B
dr. Matjaž Ambrož, 26.1.2012
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2012Novela Kazenskega zakonika KZ-1B v materijo poskusa ni posegla, z izjemo nekoliko širših možnosti za nagrajevanje prostovoljnega odstopa storilca in udeležencev. Po novem je fakultativna odpustitev kazni predpisana tudi za t. i. nekavzalni prostovoljni odstop (prostovoljni odstop, pri katerem med prizadevanji za preprečitev prepovedane posledice in izostankom prepovedane posledice ni vzročne zveze). Tak prostovoljni odstop je podan, ko si storilec (oziroma udeleženec) iskreno in primerno prizadeva preprečiti posledico, vendar pa ta izostane neodvisno od njegovih prizadevanj (nova tretji odstavek 36. člena in tretji odstavek 40. člena KZ-1). Taka ureditev v primerjalnem pravu ni redkost, poznajo jo denimo nemški (drugi odstavek 24. člena), švicarski (tretji odstavek 23. člena) in avstrijski KZ (drugi odstavek 16. člena), uvedel pa jo je tudi novi hrvaški KZ (tretji odstavek 35. člena). |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Evropa
Irena Vovk, 26.1.2012
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2012Torek, 17. 1. Novi predsednik. Poslanci Evropskega parlamenta so v prvem krogu tajnega glasovanja v Strasbourgu za novega predsednika izvolili nemškega socialdemokrata Martina Schulza (prejel je 387 od 670 veljavnih glasov), ki je na tem mestu zamenjal Jerzyja Buzka. Proti Madžarski. |
 Pravna praksa, 2012/3 |
dogodki - izjave
mag. Nana Weber, 26.1.2012
Ostalo
|
| mag. Nana Weber, Pravna praksa, 3/2012od 17. do 23. januarja 2011 Torek, 17. 1. Za spoštovanje obveznosti in zavez RS. Člani medresorske komisije za človekove pravice so v razpravi o dogajanju glede novega Družinskega zakonika (DZ) poudarili potrebo po rešitvah, ki bodo spoštovale mednarodnopravne in ustavne obveznosti ter |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Gradiva, ki jih obravnava DZ RS
Avtor ni naveden, 26.1.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/201220. januar - predlog zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin. |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Razsojeno
Toni Tovornik, 26.1.2012
Delovna razmerja
|
| Toni Tovornik, Pravna praksa, 3/2012Prevzem delavcev in delovnopravna kontinuiteta Tožnica je vložila tožbeni zahtevek, s katerim je od tožene stranke, pri kateri je bila zaposlena, zahtevala plačilo odpravnine tudi za delovno dobo, opravljeno pri prejšnjem delodajalcu.Sodišče p |
 Pravna praksa, 2012/3 |
Pravna podlaga za socialna zavarovanja družbenika - poslovodje v enoosebni d. o. o.
Jaka Cepec, 26.1.2012
SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Jaka Cepec, Pravna praksa, 3/2012Dne 3. januarja 2012 sem v časniku Finance prebral, da je zaradi "prilagajanja" na novo socialno zakonodajo samo v decembru 2011 kar 2.318 družb z omejeno odgovornostjo spremenilo svoje družbene pogodbe zaradi povečanja števila družbenikov v družbi. V istem času je bilo vpisanih tudi 1.718 sklepov o imenovanju oziroma razrešitvi članov organov družb v družbah z omejeno odgovornostjo. Avtor navaja, da je do sprememb prišlo zaradi omejitev enoosebnim družbam, ki so začele veljati z novim letom. Zaradi tega naj bi se večina podjetnikov odločila za prodajo deležev ali imenovanje novih direktorjev. |
|
|
Očisti
Publikacije
Pravna praksa(130)
Leto objave
< Vsi
2012
Januar
Področja
1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE
2. PRAVNA PODROČJA
3. JAVNE FINANCE
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV
5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI
8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO
10. MEDNARODNO PRAVO
11. PRAVNOZNANSTVO
12. OSTALO
Priimek avtorja
|