Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 27)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2011/50	Postopke zoper družbenike izbrisanih družb po ZFPPod in ZFPPIPP je treba takoj nadaljevati Mirko Filipović, 22.12.2011 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Mirko Filipović, Pravna praksa, 50/2011 Sprejeti Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) pomeni le korak nazaj in poskuša vzpostaviti enake pravne učinke v praksi kot že razveljavljeni Zakon o spremembah Zakona o
Pravna praksa, 2011/50	Eno leto uporabe pravil Incoterms 2010 Friedl Andrej, Djinović Marko, 22.12.2011 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	dr. Andrej Friedl, Marko Djinović, Pravna praksa, 50/2011Aktualna vprašanja v domači in mednarodni poslovni praksi Mineva eno leto, odkar so začela veljati prenovljena pravila Incoterms 2010. V tem času so se nova pravila Incoterms 2010 v poslovni praksi povsem uveljavila in v pogodbah učinkovito zamenjala "stara"
Pravna praksa, 2011/50	Prebiranje obtožbe odhaja v zgodovino dr. Zvonko Fišer, 22.12.2011 Kazenski postopek
	dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 50/2011 Bilo je nekoč, precej na začetku moje tožilske kariere. Znancu, nepravniku, so na prehodu za pešce zbili otroka (nič hudega, na srečo, tedaj smo še preganjali tudi za lahko telesno poškodbo), pa je bil kot zastopnik oškodovanca povabljen na glavno obravnavo. Ko sem ga srečal nekaj dni pozneje,
Podjetje in delo, 2011/8	Poskus umestitve kaznivega dejanja davčne zatajitve v strukturo splošnega pojma kaznivega dejanja Andrej Ferlinc, 14.12.2011 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Andrej Ferlinc, Podjetje in delo, 8/2011Umestitev kaznivega dejanja davčne zatajitve v strukturo splošnega pojma kaznivega dejanja je pomembna zato, ker vzpostavlja pravna merila, po katerih lahko takoj izločimo ravnanja, ki sicer imajo znake protipravnih ravnaj, vendar pa še ne pomenijo kaznivih dejanj. Če ravnanja ne izpolnjujejo elementov splošnega pojma kaznivega dejanja ali pa takšnih elementov ni mogoče dokazati, kaznivo dejanje ne obstaja. Kazenskopravno relevantna ravnanja izhajajo iz kazenskega prava v povezavi s posameznimi predpisi o obdavčenju in Zakonom o davčnem postopku. Storilec pa uresniči vse znake kaznivega dejanja le, če zbrani podatki kažejo, da ravna z namenom preslepitve in v tej zvezi s posebnim namenom izogniti se plačilu davkov. Oba subjektivna elementa sta del abstraktnega zakonskega opisa. Zato mora biti v zvezi s krivdo podan storilčev obarvani naklep (dolus coloratus), za davčni prekršek pa zadostuje že malomarnost. Sodišče in tožilstvo sta v okviru rešitve predhodnega vprašanja (23. člen ZKP) samostojni pri oceni, ali obstajajo elementi kaznivega dejanja. Pri odločitvah nista vezani na odločbe upravnega sodišča niti na stališča davčnega organa.
Podjetje in delo, 2011/8	Kriteriji načela sorazmernosti v ustavosodni presoji Ustavnega sodišča RS ter sodni praksi Sodišča EU Verena Rošic Feguš, 14.12.2011 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Verena Rošic-Feguš, Podjetje in delo, 8/2011Danes je splošno sprejeto, da je načelo sorazmernosti, tako v nacionalnem pravnem sistemu kot pravnemu redu EU, eno splošnih temeljnih načel. Izrazito vlogo pri razvoju in razumevanju načela sorazmernosti igrata Ustavno sodišče RS na nacionalni ravni in Sodišče EU na ravni Evropske unije - obe sodišči sta namreč s svojimi odločitvami vzpostavili teste presoje sorazmernosti, ki so temeljni instrument sodnega odločanja, ali je določena pravna norma sorazmerna oziroma ali je poseg v pravico sorazmeren. Avtorica podrobneje analizira najpomembnejše odločbe Ustavnega sodišča ter Sodišča EU, iz katerih izhajajo merila presoje, ki jih sodišči uporabljata pri presoji posegov v pravice. Ugotavlja, da obe sodišči uporabljata tridelni test presoje, zaradi česar je med njima mogoče potegniti vzporednice, vendar pa gre hkrati za izredno široko problematiko in enoznačna interpretacija ter predvsem določitev univerzalnih (statičnih) testov presoje nista mogoči.
Pravna praksa, 2011/46	Kritična obravnava nove pravne ureditve krivde v slovenski kazenski zakonodaji mag. Andrej Ferlinc, 1.12.2011 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 46/2011 Krivda ni le eden od osrednjih pojmov kazenskega prava in temeljni element v strukturi splošnega pojma kaznivega dejanja. Kot rezultat tisočletnega razvoja, ki je privedel k uveljavitvi načela subjektivne odgovornosti in s tem odgovornosti za krivdo, je enako
Pravna praksa, 2011/44	Slovenska pravna terminologija Stanislav Fortuna, 17.11.2011 Kultura in umetnost
	Stanislav Fortuna, Pravna praksa, 44/2011Knjiga Slovenska pravna terminologija od začetkov v 19. stoletju do danes (Založba ZRC, 2010, 258 strani) dr. Mateje Jemec Tomazin skoraj ni mogla iziti ob primernejšem času. Prvič, ker sočasno poteka velikopotezni projekt prvega popolnega slovenskega pravnega terminološkega slovarja. Drugič, ker se naš jezik, morda bolj kot kdajkoli, sooča z globalizacijskimi vplivi, ki razvojno niso prav dosti povezani s slovenskim pravnim jezikom. In tretjič, ker je v zadnjih letih opaziti vse večjo nemarnost pri splošni in strokovni rabi domačega jezika.
Odvetnik, 2011/53	Zlorabe neposredne demokracije Stanislav Fortuna, 1.10.2011
	Že dolgo je tega, kar je bilo v navadi, da so se sestavki in tudi književna dela opremljali z zgovornimi podnaslovi. Takšen uvod sem izbral z namenom, da pritegnem bralca k sicer precej obrabljeni temi.
Pravna praksa, 2011/37	Zakon o javnem naročanju - ZJN-2 Boštjan Ferk, 29.9.2011 Kultura in umetnost
	Boštjan Ferk, Pravna praksa, 37/2011Sistem javnega naročanja v Sloveniji je v nenehni krizi. Glavni krivec zanjo je neizdelana strategija sistema javnega naročanja na ravni države, ki se kaže tudi v (pre)pogostih in slabo premišljenih spremembah zakonodaje. Trenutno veljavni Zakon o javnem naročanju (ZJN-2), ki je bil sprejet leta 2006, je bil razmeroma korenito spremenjen v letih 2008, 2010 in 2011. Odsotnost poglobljenega premisleka je jasno razvidna iz primerjave sprememb v letih 2010 in 2011 - novela iz leta 2011 se namreč večinoma nanaša na člene, ki so bili spremenjeni že leto poprej. Ugotovimo torej lahko, da se z zadnjo spremembo (ZJN-2C) poskuša popraviti napake, ki so bile storjene v noveli ZJN-2B. Vrtimo se torej v začaranem krogu nenehnega noveliranja brez jasnih ciljev.
Pravna praksa, 2011/35	Slovenija, zbudi se! Damijan Florjančič, 15.9.2011 Uprava
	mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 35/2011Tako nekako bi lahko strnil komentarje ali morda še bolj začudenje glede slovenske kazenskopravne ureditve odvzema premoženjske koristi v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so ga izrazili kolegi sodniki iz različnih držav sveta na kazenski (tretji) sekciji letošnjega 54. letnega kongresa Mednarodnega sodniškega združenja (IAJ), ki je bil od 4. do 8. septembra v Istanbulu. V tej sekciji je bilo namreč na letošnjem srečanju obravnavano vprašanje identifikacije, zaplembe in odvzema premoženja kriminalnim organizacijam s predstavitvami različnih zakonodajnih pristopov kot tudi sodnih praks različnih držav.
Pravna praksa, 2011/32	Državne pomoči podjetjem Boštjan Ferk, 25.8.2011 Kultura in umetnost
	Boštjan Ferk, Pravna praksa, 32/2011Že nekajkrat sem zasledil mnenje, da so pravila o (ne)združljivosti državnih pomoči z notranjim trgom verjetno najpogosteje kršena pravila Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). O pomembnosti področja pričajo tudi številna vprašanja, ki se pojavljajo v praksi, in veliko zadev pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU. Ne smemo pa pozabiti tudi na korenit miselni premik na tem področju, ki je posledica gospodarske krize. Prav zato je knjiga dr. Aleša Ferčiča Državne pomoči podjetjem (Uradni list Republike Slovenije, 2011, 405 strani) pomemben korak naprej k poznavanju teorije in prakse na področju državnih pomoči v Sloveniji.
Pravna praksa, 2011/29	ZVEtL in ovire za njegovo izvajanje v praksi Mateja Tamara-Fajs, 21.7.2011 Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori
	Mateja Tamara-Fajs, Pravna praksa, 29/2011V PP, št. 26/2011, je bil objavljen prispevek ZVEtL in njegov (ne)uspeh v praksi avtorice Urške Klakočar Zupančič, okrajne sodnice Okrajnega sodišča v Ljubljani. V prispevku je povzet potek postopka za vzpostavitev etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), predstavljenih pa je tudi nekaj možnosti, kako ga lahko sodišče z ustreznim pristopom k posameznim opravilom v postopku pospeši in naredi učinkovitejšega. Kolikor taki ukrepi sodišča presegajo možnosti procesnega vodstva, so bili že tudi upoštevani v nedavno sprejeti noveli ZVEtL-A. V tem prispevku odgovarjam na predstavljene kritike nekaterih obstoječih postopkovnih rešitev, zlasti pa poudarjam ugotovitve predlagatelja novele o razlogih za počasno izvajanje zakona v praksi.
Podjetje in delo, 2011/4	Osebe javnega prava kot ponudniki Ferk Petra, Ferk Boštjan, 17.6.2011 Uprava, PRORAČUN
	Petra Ferk, Boštjan Ferk, Podjetje in delo, 4/2011Povzetek V pravu javnih naročil in javnih razpisov načeloma velja, da so naročniki osebe javnega prava, vendar pa v praksi prihaja tudi do obrnjene situacije, ko oseba javnega prava nastopa kot ponudnik. Pri obravnavi oseb javnega prava kot ponudnikov pri sklepanju javnih pogodb sta obravnav
Pravna praksa, 2011/21	Novi Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti Petra Ferk, 2.6.2011 PRORAČUN
	mag. Petra Ferk, Pravna praksa, 21/2011Dne 3. maja 2011 je bil objavljen Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1), ki je začel veljati 18. maja 2011 in je v celoti razveljavil in nadomestil v letu 2007 sprejeti ZPFOLERD. Prinaša bistvene spremembe. Kot vodilo v 4. in 7. členu ohranja osnovno pravilo, da javna podjetja in izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, ki poleg dejavnosti, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali pooblastila, izvajajo še druge dejavnosti, vodijo ločene računovodske evidence po posameznih dejavnostih. Vendar pa v 6. in 12. členu pri določanju izjem uporablja zelo visoke finančne pragove. Javna podjetja in izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, katerih letni čisti prihodek v dveh poslovnih letih pred poslovnim letom, v katerem uživajo izključno ali posebno pravico, znaša manj kot 40 milijonov evrov, ali javne kreditne institucije z izključno ali posebno pravico, katerih bilančna vsota znaša manj kakor 800 milijonov evrov, niso zavezanci po ZPFOLERD-1.
Pravna praksa, 2011/19	Ker imam rad to tožilstvo ... Zvonko Fišer, 19.5.2011 Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo
	dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 19/2011Pred štiridesetimi leti sem prestopil prag enega od takratnih javnih tožilstev v Novi Gorici. Tja so me, nekaj dni po diplomi, kot pripravnika poslali v prvo službo v domači kraj. Bil sem zadovoljen, v pogodbi o štipendiranju je pisalo, da me lahko pošljejo kamorkoli v Sloveniji. Ni bila edina možnost, lahko bi ostal na fakulteti, toda imel sem pogodbo in menil sem, da beseda velja.
Pravna praksa, 2011/18	Alternativni viri financiranja javne infrastrukture Ferk Petra, Ferk Boštjan, 12.5.2011 PRORAČUN
	mag. Petra Ferk, Boštjan Ferk, Pravna praksa, 18/2011Gospodarska kriza je temeljito spremenila pogled na investicije v javno infrastrukturo. V vseh državah članicah prihaja do težav v zvezi s takimi investicijami, pri njihovem premagovanju pa so nekatere države uspešnejše kot druge. Slovenija ni imuna za svetovno dogajanje, hkrati pa spada med države, pri katerih je mogoče zaznati izrazito konzervativen odnos, zlasti na državni ravni, glede uporabe alternativnih virov financiranja, ki jo pri investicijah v javno infrastrukturo spodbuja in promovira Evropska unija (EU). Namen tega prispevka je predstaviti vsebino in potencial alternativnih virov financiranja javne infrastrukture. Obravnavala bova sočasno uporabo sredstev EU in zasebnega kapitala pri financiranju javnih infrastrukturnih projektov po modelu javno-zasebnega partnerstva.
Pravna praksa, 2011/18	Volilni občni zbor SDEP Petra Ferk, 12.5.2011 Politične stranke
	mag. Petra Ferk, Pravna praksa, 18/2011Dne 19. aprila 2011 je bil v prostorih PF Univerze v Ljubljani volilni občni zbor Slovenskega društva za evropsko pravo, ki je bilo ustanovljeno leta 2007 in je prostovoljno združenje pravnikov in drugih, ki se ukvarjajo z evropskim pravom in želijo aktivneje prispevati k razvoju, uveljavljanju in promociji evropskega prava v teoriji in praksi. Slovensko društvo za evropsko pravo je član Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev pravnikov za gospodarsko pravo in Mednarodnega združenja za evropsko pravo FIDE.
Pravna praksa, 2011/16	Neplačevanje prispevkov in kazensko pravo Andrej Ferlinc, 21.4.2011 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 16/2011Gospodarska kriza je dodobra razgalila vse anomalije, ki trajajo že nekaj časa in povzročajo, da v veliko gospodarskih družbah niso plačevali prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Šele posamezni stečajni postopki so pogosto razkrili, da gospodarske družbe za svoje delavce niso plačevale obveznih socialnih prispevkov in drugih dajatev. Neplačevanje plač in prispevkov pa še vedno ogroža socialno in zdravstveno varnost veliko zaposlenih delavcev. Kot je bilo pogosto v preteklosti, so tudi v tem težavnem položaju pričakovanja javnosti večinoma usmerjena k represivnim organom, in ne k aktivnemu vzpostavljanju gospodarskih in družbenih razmer, s katerimi bi na ravni države izboljšali zatečene razmere. To pa ne pomeni, da ni treba uporabiti vseh sredstev, kadar zlorabe delodajalcev na področju delovne in zdravstvene varnosti ne pomenijo tudi kaznivih dejanj.
Pravna praksa, 2011/12	Reševalna služba - javno naročilo storitev ali koncesija storitev? Petra Ferk, 31.3.2011 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	mag. Petra Ferk, Pravna praksa, 12/2011Sodišče EU je 10. marca 2011 razglasilo sodbo v zadevi Stadler. Sodba je logično nadaljevanje niza sodb, ki pojasnjujejo elemente razlikovanja med javnim naročilom storitev in koncesijo storitev ter pomen prenosa tveganj v postopkih javno-zasebnih partnerstev, predvsem koncesij storitev. Pomembna pa je predvsem, ker je Sodišče EU sistematično poudarilo in obravnavalo elemente razlikovanja med javnim naročilom storitev in koncesijo storitev. Ob tem je iz sodbe razvidno, da je mogoče izvajanje iste javne službe organizirati bodisi kot javno naročilo bodisi kot koncesijo.
Pravna praksa, 2011/11	Novosti na področju investicij v obdobju gospodarske krize Hojnik Janja, Ferk Petra, 24.3.2011 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Janja Hojnik, mag. Petra Ferk, Pravna praksa, 11/2011Prispevek obravnava novosti na področju investicij v EU, pri čemer je v prvem delu obravnavano vprašanje novih pristojnosti EU na tem področju po Lizbonski pogodbi in njihove posledice za države članice, drug del prispevka pa je namenjen pregledu poglavitnih novosti in smernic na področju vlaganj in izvajanja investicij v javno infrastrukturo z vidika usmeritev EU.
Pravna praksa, 2011/11	Državne in občinske gospodarske družbe Aleš Ferčič, 24.3.2011 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 11/2011V državah članicah se zlasti zaradi strogih in ponekod togih določb prava Evropske unije (vnovič) krepi ideja, da naj država oziroma njene lokalne enote, skratka javna oblast, same zagotavljajo nekatere dobrine in v zvezi s tem opravljajo nekatere gospodarske dejavnosti oziroma naj jih opravljajo prek "svojih" podjetij, ne da bi za to objavile javni razpis. Postavlja se vprašanje, ali je to v kontekstu evropskega procesa liberalizacije dopustno, in če je, ali so državne ali/in občinske gospodarske družbe (najbolj) primeren instrument za uresničitev te ideje.
Pravna praksa, 2011/8	Klavzula FAS Incoterms 2010 kot del prodajne pogodbe Friedl Andrej, Rižnik Peter, 3.3.2011 Obligacije
	Andrej Friedl, Peter Rižnik, Pravna praksa, 8/2011Naslednja od obravnavanih klavzul prenovljenih Incoterms 2010 je klavzula Free Alongside Ship (named port of shipment) Incoterms 2010 (v nadaljevanju: klavzula FAS). To klavzulo je mogoče, v nasprotju z doslej obravnavanimi omnimodalnimi klavzulami, uporabljati le pri pomorskem prevozu ali prevozu po notranjih plovnih poteh.
Odvetnik, 2011/51	Slovenski pravni terminološki slovar Stanislav Fortuna, 1.3.2011
	Končno zares nastaja. Skrajni čas glede na globalno prevlado angleškega jezika, ki je morda prav v naši stroki tako po miselnem pristopu kot po izrazju precej oddaljen od natančnosti in nedvoumnosti latinskega ali nemškega jezika, ki sta zaznamovala našo pravno misel. Kdor je kdaj prebral kakšno zahtevnejšo pogodbo, ki so jo sestavili pravniki iz anglosaškega pravnega kroga, bo vedel, o čem govori...
Pravna praksa, 2011/7	Previdno pri izbiri klavzule DDP Incoterms 2010 Andrej Friedl, 17.2.2011 Obligacije
	dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 7/2011Članek iz revije Pravna praksa
Pravna praksa, 2011/3	Skrbnik za posebni primer ali začasni zastopnik Nada Caharijaz-Ferme, 27.1.2011 Civilni sodni postopki
	mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 3/2011Članek iz revije Pravna praksa
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>