IUS-INFO - Strokovna literatura
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Skubic Zoran
 

Literatura

Stran 1 / 10
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 235)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Nepošteni pogoji plačila šolnine

Zoran Skubic, 7.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2018Dilema o tem, ali je študij (res) zastonj, je vedno precej aktualna. Dejstvo pa je, da študij vse bolj in bolj - ni zastonj. Stroški, povezani z vsakokratnim študijem, pa če jim uradno rečemo "šolnina" ali ne, so de facto stalnica skoraj vsakega študija, tudi v Sloveniji. Če je od dejstva, da morajo biti določeni stroški, povezani s študijem, vnaprej poravnani, odvisno to, da lahko nato študent koristi pravice (in izpolnjuje dolžnosti), ki izhajajo iz študija, to pomeni, da dejansko plačuje "šolnino". Po drugi strani pa je učinkovito varstvo potrošnikov še vedno sine qua non prava Unije. Acquis communautaire tako v okviru Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih med drugim (interpretativno) določa, da mora nacionalno sodišče, če ima na voljo za to potrebne pravne in dejanske okoliščine, po uradni dolžnosti preizkusiti obstoj nepoštenega pogoja v potrošniški pogodbi. Sodišče (EU) je v enem svojih nedavnih primerov naletelo na dilemo, ali mora domače sodišče pogodbena določila, ki med drugim urejajo tudi poplačilo stroškov, ki so povezani s študijem, po uradni dolžnosti presojati tudi v luči že omenjenih določb Direktive 93/13. Odgovor je (seveda) pritrdilen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Odziv avtorja na odmev ministrstva

Zoran Skubic, 24.5.2018

Ostalo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2018"V PP št. 18 ste v zvezi z mojim člankom "Kdaj je arbitražna klavzula v sporazumih BIT a priori v nasprotju s pravom EU", ki je bil objavljen v PP št. 12-13/2018 opozorili na "vsaj dve napačni informaciji", in sicer v sklepu tega članka. Zahvaljujem se za možnost, da podam dodatna pojasnila. Ob konč
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Promocijski posnetki na YouTubu niso avdiovizualne medijske storitve

Zoran Skubic, 17.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2018Spletna platforma za ogled, nalaganje in izmenjavo videoposnetkov YouTube je od svojih precej skromnih začetkov leta 2005 prerasla v enega od najmočnejših globalnih (kvazi) medijev. Marsikateri posnetki so iz nastopajočih v njih naredili praviloma hipne, včasih pa tudi medijske zvezde bolj dolge sape. Nezanemarljiv je seveda tudi vpliv YouTuba na oblikovanje javnega mnenja, kar tako ali drugače uporablja tudi politika, najbolj očitno v Združenih državah Amerike. A seveda tudi na svetovnem spletu nič ni (popolnoma) zastonj. To nas konec koncev uči tudi nedavni fiasko družbe Facebook v zvezi s (pre)prodajo osebnih podatkov kar 87 milijonov njihovih uporabnikov družbi Cambridge Analytica. Slednja je na podlagi teh podatkov za več naročnikov usmerjeno prikazovala t. i. lažne novice, prikrojene vrednotnemu profilu posameznih skupin že omenjenih uporabnikov Facebooka. YouTube pa se (še) pretežno financira iz naslova digitalnega oglaševanja. A tudi tu se meja med programsko vsebino, ki je namenjena pretežno zabavi in/ali izobraževanju, in vsebinami, ki so primarno namenjene promociji prodaje, pogosto zabriše. Cela vrsta proizvajalcev dobrin in ponudnikov storitev ima namreč na tej platformi zakupljene posebne videokanale, na katerih objavljajo včasih tudi umetniške, vsebinsko pa vseeno (pol)promocijske posnetke, ki to mejo še dodatno brišejo. So ti posnetki vseeno predmet zahtev prava Unije na področju varstva okolja in pravic potrošnikov ali pa tovrstno varstvo preprečujejo določbe Direktive 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Spontana stavka letalskega osebja zaradi prestrukturiranja letalskega prevoznika niso izredne razmere

Zoran Skubic, 10.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 18/2018Vse večja konkurenca na nebu letalske prevoznike sili k vse večji stroškovni učinkovitosti. Sem pa spadajo tudi pogosto precej nepriljubljeni ukrepi poslovnega prestrukturiranja letalskih družb. Preživeti poslovni modeli so na vse bolj dinamičnem trgu poletov prej ali slej obsojeni na propad ali pa morda kvečjemu na počasno hiranje. A tovrstnih ukrepov prestrukturiranja ni mogoče izvesti čez noč, sploh pa ne brez konstruktivnega dialoga med letalsko družbo in zaposlenim osebjem. Prevelik šum v medsebojni komunikaciji lahko namreč kaj kmalu rezultira v stavkovnih aktivnostih osebja in sledijo lahko zapleti, zamude, konec koncev tudi odpovedi poletov. Vse na škodo potnikov, ki so že plačali letalske karte. Tu pa se v zgodbo vplete pravo EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Goljufija pri izdaji potrdila E 101 (A 1) je (seveda) v nasprotju s pravom Unije

Zoran Skubic, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2018"Pravo se konča, kjer se začne zloraba." S tem citatom znanega francoskega pravnika, pravnega teoretika in profesorja prava Marcela Planiola se v obravnavani zadevi pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Saugmandsgaarda ?eja. In v nedavnem belgijskem primeru ni šlo za nič drugega kot za (eklatantno) zlorabo na področju socialne varnosti. Pravo Unije glede urejanja statusa in pravic napotenih delavcev namreč za potrdilo E 101 (sedaj A 1), s katerim se potrdi, da je delavec, ki se giblje po Evropski uniji, vključen v sistem socialnega varstva države članice, iz katere je izdajatelj, določa zavezujočo (pravno) naravo. Ustaljena sodna praksa Sodišča EU namreč narekuje, da je treba potrdilo, ki ga izda pristojni izdajatelj posamezne države članice izvora, v nacionalnem pravnem redu države članice, v katero je bila zaposlena oseba napotena na delo, šteti kot zavezujoče, dokler ni odvzeto ali razglašeno za neveljavno. To pomeni celo, da načeloma sodišče države članice gostiteljice (sploh) ni pristojno za preverjanje veljavnosti tovrstnih potrdil glede dejstev, na podlagi katerih je bilo izdano. Toda ali to drži tudi v primeru, če je bilo tovrstno potrdilo pridobljeno ali se je uveljavljalo - z očitno goljufijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Sodišče EU je Uberju prizadejalo nov udarec

Zoran Skubic, 19.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2018Delovanje in predvsem "inovativni" poslovni model multinacionalke Uber sta že dalj časa pod drobnogledom Sodišča EU. Če je Uberjeva belgijska podružnica še leta 2016 prvi sodni preizkus pred luksemburškim sodiščem prestala uspešno, predvsem na račun nejasnosti in prevelike splošnosti zastavljenega predhodnega vprašanja pristojnega domačega sodišča, leto kasneje v Španiji te sreče ni bilo (več). Prelomna odločitev v zadevi Uber Spain je namreč - vsaj, kar zadeva pravo EU - zelo prepričljivo razblinila iluzijo, da je Uberjeva dejavnost v ključnem delu kaj bistveno drugačna od tipične avtotaksi storitve. V obravnavanem, tokrat francoskem, primeru pa se je postavilo vprašanje, ali se lahko družba Uber France (SAS) (neposredno) kaznuje, če pride do zlorab v okviru mobilne aplikacije UberPOP. In to brez tega, da bi bilo treba kakorkoli predhodno obveščati Evropsko komisijo, saj naj bi šlo pri tovrstnem nacionalnem (kaznovalnem) predpisu za "tehnični predpis" s področja storitev informacijske družbe v smislu Direktive 98/34/ES o tehničnih standardih in tehničnih predpisih. Odločitev Sodišča je bila za to multinacionalko ponovno precej neugodna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Zamuda v primeru zamude povezovalnih letov - kje tožiti?

Zoran Skubic, 12.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 14/2018Skupna pravila odškodninske odgovornosti letalskih prevoznikov za primere zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali velike zamude so še vedno izredno dinamično področje prava EU, vsaj kar zadeva razvoj sodne prakse Sodišča EU. Letimo pač (skoraj) vsi, pri čemer je v času, ko konkurenca na nebu letalske prevoznike sili k vse večji stroškovni učinkovitosti, njihova ponudba neposrednih letov vse manjša in manjša. Tako so povezovalni leti, tj. leti, ki jih letalski prevoznik na podlagi pogodbe s potnikom deloma opravi s pomočjo drugega letalskega prevoznika, ki s potnikom nima sklenjene neposredne pogodbe, pravzaprav že kar stalnica sodobnega letalskega potniškega prevoza. Zlasti v primeru, ko se letalski prevoz opravi s pomočjo več tovrstnih vmesnih prevoznikov, pa utegnejo postati daljše zamude precej bolj realna možnost za povprečnega potnika. Pravo EU, zlasti pa Uredba št. 261/2004 o odškodnini za letalske potnike, v primeru večje zamude prizadetemu potniku daje več pravic, zlasti seveda znesek pavšalne denarne odškodnine, a kaj ko jih je treba občasno tudi sodno uveljavljati. To pa lahko s seboj prinese zaplete v luči Uredbe Bruselj I (tj. Uredbe št. 44/2001 oziroma njene naslednice Uredbe št. 1215/2012). Treba je na primer odgovoriti na vprašanje, kje lahko potnik toži, če je veliko zamudo pri povezovalnih letih zakrivil eden od predhodnih (nepogodbenih) letalskih prevoznikov iz druge države članice, ne pa neposredno njegov pogodbeni prevoznik. Prav o tem vprašanju je med drugim v nedavni sodbi odločalo Sodišče EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Kdaj je arbitražna klavzula v sporazumih BIT a priori v nasprotju s pravom EU

Zoran Skubic, 29.3.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12-13/2018Med Slovenijo in Slovaško se na njuni neodvisni poti ves čas vleče kar precej neposrečenih vzporednic. Najprej seveda velja omeniti že samo poimenovanje držav in državljanov: Slovenija (slovaško: Slovinsko) in Slovaška (Slovensko), Slovenci (Slovinci) in Slovaki (Slovaci). Sledita zastavi, ki imata enako razporeditev barv, zgolj vsakokratni grb je umeščen malenkost drugače. Na koncu pa seveda velja omeniti še nesrečno dejstvo, da sta predsednika vlad obeh držav nedavno tega odstopila kar na isti dan. Prvi spričo odmevnega umora raziskovalnega novinarja, drugi pa zaradi dvojne blamaže, povezane z enim največjih infrastrukturnih projektov v državi, najprej v pomanjšani predragi (maketni) obliki, nato pa še zaradi javnega poraza v sodni dvorani, povezanega s tem projektom (razveljavitev že dobljenega referenduma). Pa še eno vzporednico je treba potegniti - obe državi imata precej nesrečno roko z bilateralnimi sporazumi o zaščiti investicij oziroma t. i. sporazumi BIT in posledično smolo pri pravdanju pred mednarodnim arbitražnimi razsodišči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Znižanje sodniških plač ni (vedno) v nasprotju s pravom Unije

Zoran Skubic, 15.3.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 10/2018Izbruh finančne in nato še poglobljene gospodarske krize v letih po letu 2007 je dogodek, ki se ga zagotovo še vsi spominjamo. Če ne drugače, pa po svojih denarnicah. Kar zadeva Unijo, je bila pred resno preizkušnjo (pravzaprav klavrnim propadom) prav skupna ekonomska in monetarna politika, zlasti v t. i. evroobmočju, tj. območju držav članic z enotno valuto (evrom). Ravno te države (članice), ki jim je bil zaradi skupne valute odvzet marsikateri ključni inštrument monetarne politike, ki bi jim lahko (individualno), recimo s spodbujanjem inflacije, pomagal pri premagovanju posledic krize, so bile med tistimi, ki so morale z javnofinančnega vidika še posebej "zategniti pas". Najbolj je bila na udaru (in je še vedno) Grčija, in sicer predvsem zaradi bremena neobrzdanega javnega dolga, ki je bil astronomski že v časih pred krizo. Sledili sta Španija in Portugalska, brez posledic jih seveda nista odnesla niti Ciper in Slovenija. Predvsem tovrstnim državam Unije, v katerih so bila zabeležena tovrstna poglobljena "makroekonomska neravnovesja", je Unija predpisala "strožjo javnofinančno dieto" s poglobljenim nadzorom (tudi zloglasne "trojke"). Sledili so različni ukrepi, predvsem pa se je zarezalo plače zaposlenih v javnem sektorju. Sodstvo tu ni bilo nobena izjema. A se je temu prej ali slej marsikdo uprl, med njimi tudi del portugalskih sodnikov. Njihovo stanovsko združenje (sindikat) je namreč menilo, da se z ukrepi zmanjšanja plač krši načelo neodvisnosti sodnikov, ki ga varujeta tako portugalska ustava kot tudi pravo Unije. Končno (tj. predhodno) besedo o tem vprašanju so v eni svojih nedavnih sodb podali sodniki velikega senata Sodišča (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Čas pripravljenosti na domu z odzivnim časom 8 minut se šteje za "delovni čas" in iure proprio

Zoran Skubic, 8.3.2018

Delovna razmerja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 9/2018Vsi se še spomnimo, da je pred približno dvema letoma v javnost prišla informacija, da se je kar na devetih slovenskih fakultetah dekanom, prodekanom, tajnikom fakultet, profesorjem in določenim profilom strokovno-tehničnih delavcev več let neupravičeno izplačeval dodatek za stalno pripravljenost. Posledično se je med drugim zatresel stolček marsikateri ministrici in ministru. Pa vendar pripravljenost na domu, razen morda v že omenjenih primerih, ko je šlo za očiten obid in zlorabo tega instituta, ni prav "lušten posel". Resda si v domačem okolju, a hkrati imaš venomer v zavesti, da te lahko pristojna oseba kadarkoli kontaktira, takrat pa imaš dolžnost, da se v določenem času odzoveš. Pogosto se seveda zgodi - nič. A ko se, moraš vse spustiti iz rok. In seveda se na koncu vedno postavi vprašanje, kako to "živčno vojno", ta "frajcajt" brez prostega časa v smislu prostega razpolaganja s svojim časom, pravično denarno ovrednotiti. Je treba to obdobje šteti za kaj več ali manj od rednega delovnega časa? Sodišče (EU) je v nedavnem belgijskem primeru dalo nekaj jasnih smernic, sploh kar zadeva gasilsko delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Tudi TI lahko pred domačim sodiščem tožiš Facebook zaradi kršitve zasebnosti

Zoran Skubic, 22.2.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7-8/2018Biti potrošnik je precej nehvaležna vloga. Vsi, razen morda peščice ljudi, ki samozadostno živi bodisi na kakem samotnem otoku bodisi v kakšni (recimo sibirski ali aljaški) divjini, nosimo to oznako. Drugače ne gre. In pri tem ne gre zgolj za potrošnjo materialnih dobrin ali tako in drugače fizično manifestiranih storitev. Vsi smo namreč uporabniki (in vir) - informacij, sploh pa osebnih podatkov, v vse bolj digitaliziranem svetu. V času vse močnejšega vdiranja "novih tehnologij", zlasti socialnih omrežij in spletnih brskalnikov, v vse pore sodobne družbe pa se zastavlja vprašanje, kako se lahko kot potrošniki branimo pred vse večjim (tudi nezakonitim) izkoriščanjem osebnih podatkov, pa čeprav jih premnogi izmed nas prepogosto razkrivajo (objavljajo) prostovoljno, predvsem pa brez treznega premisleka. Res potrebujemo sodne postopke, da bi preprečili nadaljnje zlorabe? In če ja, ali je po pravu Unije na tem področju v luči (bruseljske) Uredbe št. 44/2001 (že) možna kolektivna tožba? In končno, ali sodno varstvo statusa potrošnika izgubimo že s tem, da o določenem poslu preveč vemo, to znanje pa nato tudi občasno tržimo? Povedano drugače: saga o Maximilianu (Maxu) Schremsu se nadaljuje ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Komentarji ocenjevalca na izpitni poli so (lahko) osebni podatki kandidata

Zoran Skubic, 15.2.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2018Izpolnjevanje izpitnih pol je, poleg recimo izpolnjevanja kopice podatkov na zapletenih zavarovalniških ali bančnih dokumentih, eno bolj stresnih opravil modernega človeka. Izobrazba je namreč za marsikoga med nami edini kapital na poti do lastne (pogosto tudi zgolj domnevne) družbene samouresničitve, pot do želene diplome pa je marsikdaj precej trnova. Ure in ure, prebedene pred knjigami, učbeniki, izpiski lahko zelo hitro postanejo "stran vržen čas", če ni končnega uspeha. Pri opravljanju izpita je tako še kako pomembna oseba v življenju kandidata prav - izpitni ocenjevalec. Od njegove presoje je namreč odvisen uspeh ali propad kandidata, enkrat, večkrat, včasih celo za vedno. Zato so za kandidata ocenjevalčevi komentarji na izpitni poli še kako pomembni, saj naj bi razkrivali tiste luknje v njegovem znanju, ki jih bo naslednjič morda uspel nadoknaditi. Toda ali je moč te komentarje ocenjevalca opredmetiti kot de iure (ali de facto) osebne podatke iz sfere kandidata? Nedavna odločitev drugega senata Sodišča (EU), ki mu je predsedoval naš nacionalni sodnik prof. dr. Ilešič, tej trditvi skoraj brezpogojno pritrjuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Dolgoročno brezobrestno kreditiranje države iz naslova odmere DDV po pravu EU v insolvenčnih postopkih ni dopustno

Zoran Skubic, 1.2.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 5/2018Poslovni svet je poln priložnosti, seveda pa tudi pasti. Predvsem je veliko pravil, pravil, pravil ... Tako vsakega nadobudnega podjetnika kaj kmalu doleti - davčna in finančna realnost. Nemalokrat se namreč pripeti, da stranke izdanih računov ne poravnajo ali pa jih poravnajo šele z ogromno zamudo. Z vidika odmere davka na dodano vrednost (DDV) je to za resnega podjetnika še toliko bolj neprijetno, saj ga mora sam državi nakazati že ob izdaji računa, povrnjenega pa dobi šele ob njegovem (po)plačilu. Do tega trenutka namreč podjetnik državi pravzaprav (neprostovoljno) priznava brezobrestno posojilo. V nedavnem italijanskem primeru je Sodišče (EU) obravnavalo račun iz leta 2004, ki ni bil poplačan, ker je bil zoper dolžnika v vmesnem času pričet insolvenčni postopek. Italijansko pravo v takem primeru šteje, da se lahko tako (vnaprej) plačan znesek DDV podjetniku vrne šele po zaključku insolvenčnega postopka zoper njegovega dolžnika. Tovrstni postopki pa v Italiji lahko trajajo pet, celo deset let. Postavlja se torej vprašanje, ali je tovrstna obremenitev podjetnika z vidika člena 90(1) direktive o DDV (še vedno) sorazmeren ukrep, ki upošteva naravo DDV kot trošarine, načelo nevtralnosti in seveda tudi temeljne pravice podjetnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Zmaga (tudi) slovenske manjšine v Luksemburgu

Zoran Skubic, 25.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3-4/2018Zaščita pravic narodnih manjšin je bila na evropskem pogorišču, ki ga je za seboj pustila prva svetovna vojna, pod pokroviteljstvom takratnega predsednika ZDA Woodrowa Wilsona eno temeljnih poslanstev v letu 1919 novoustanovljenega Društva narodov. A ta politika je bila precej diskriminatorna, saj je zaveze glede zaščite narodnostnih manjšin primarno naložila novonastalim državam, ki so se oblikovale ali razširile na donedavnih ozemljih imperialne Nemčije, Avstro-Ogrske in nekdanjega Turškega imperija. Ta politika je imela občasno prav pošasten obraz, saj je bila leta 1923 pod njenim okriljem in pod patronatom tedanjega visokega komisarja za begunce Društva narodov Fridtjofa Nansena, sicer tudi prejemnika Nobelove nagrade za mir, po zaključku vojne med Grčijo in Turčijo (1919-1922) med tema dvema državama izvršena t. i. "prostovoljna" izmenjava prebivalstva. Tako je bilo z blagoslovom Društva narodov na podlagi t. i. Lausanskega sporazuma s turških ozemelj v Grčijo preseljenih okoli 1,5 milijona pravoslavnih kristjanov, v Turčijo pa iz Grčije okoli 500.000 muslimanov. Vzpon avtoritarnih režimov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je s pravicami manjšin nato bolj kot ne nasilno pometel. A vseeno, državne ureditve se spreminjajo, manjšine ostajajo. In tega dejstva se mora zavedati tudi Unija. S tem namenom je več manjšinskih organizacij, tudi naših zamejcev iz avstrijske Koroške, leta 2013 Evropski komisiji predložilo vlogo za evropsko državljansko pobudo, ki bi ob zadostni podpori (milijon podpisov državljanov EU) omogočila višjo kakovost zaščite pravic manjšin v Uniji. Komisija je pobudo - gladko zavrnila. A Splošno sodišče (EU) je menilo drugače ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Dobavitelji luksuznih izdelkov lahko pooblaščenim distributerjem prepovedo prodajo teh izdelkov prek spletnih tržnic tipa Amazon, eBay in PriceMinister

Zoran Skubic, 18.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 2/2018Ključni element vsake luksuzne dobrine je prav njena - ekskluzivnost. Pridih prestižnosti pa ni omejen zgolj na videz, uporabljene materiale ali kakovost izdelave tovrstnih izdelkov. Tudi način in okoliščine prodaje morajo vzdrževati njihov povzdignjen status. Njihovi dobavitelji se zatorej praviloma poslužujejo poslovnih mrež selektivne distribucije teh prestižnih znamk, pri čemer pa je izbranim pooblaščenim distributerjem določena kopica omejitev glede njihovega trženja, pogosto tudi nadaljnje prodaje. Posebej je urejena tudi spletna prodaja teh izdelkov, pri kateri je pogosto določena prepoved prodaje preko t. i. (splošnih) spletnih tržnic, recimo Amazona ali eBaya. Tu pa seveda kaj kmalu trčimo ob temeljne postulate prava Unije. Ta namreč s 101. členom PDEU prepoveduje vse sporazume med podjetji, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. So torej selektivni distribuciji prestižnih izdelkov šteti dnevi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Uber je po pravu Unije "navadna" taksi služba

Zoran Skubic, 11.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1/2018Sodelovalna potrošnja (tj. collaborative consumption) oziroma ekonomija delitve (t. i. sharing economy) je ekonomski model, ki ima kljub medijski razvpitosti, ki sta jo v tem desetletju povzročili predvsem multinacionalki Uber in Airbnb, precej dolgo brado. Konec koncev nas na ta model skoraj vsak vikend v skoraj vsakem večjem mestecu spomni - "navadni" bolšji trg. A šele z razvojem prirejenih multifunkcijskih digitalnih platform, ki omogočajo izmenjavo podatkov med uporabniki v "resničnem" času, se je ta model iz zakotnih ulic preselil na borzne tečaje. Pa vendar je v vsaki tovrstni novosti moč najti vrsto pasti. Če na tem mestu povzamem besede generalnega pravobranilca Szpunarja v obravnavani zadevi, pa se zdi, da je Uber kljub vsemu še dodatna posebnost, zlasti zaradi kopice raznovrstnih, še vedno nerazrešenih pravnih vprašanj. Vseeno pa je bilo Sodišče (EU) v nedavnem španskem primeru zaprošeno za precej ozko presojo. Odločiti je moralo "zgolj" o morebitni umestitvi Uberjeve dejavnosti v okvire prava Unije. Šlo je torej predvsem za vprašanje, ali za morebitno ureditev, ki določa Uberjeve pogoje delovanja, veljajo zahteve prava Unije, zlasti v zvezi s svobodo opravljanja storitev, ali pa ta ureditev spada v deljeno pristojnost Unije in držav članic na področju lokalnega prevoza, ki se na ravni Unije (še) ni začela izvajati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Določitev najnižje višine odvetniške nagrade ni (vedno) v skladu s pravom Unije

Zoran Skubic, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Odvetništvo in notariat

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2017Vprašanje pravične odmene za profesionalne pravniške storitve že dolgo buri duhove tudi v Sloveniji. Spomnimo se samo peripetij v zvezi z uveljavitvijo novele Zakona o odvetništvu iz leta 2009, ki jo je po potrditvi v Državnem zboru pričakala zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Izvedbo samega referenduma je končno "ustavilo" šele Ustavno sodišče z najmanjšo možno večino - pet proti štiri. Tovrstni zapleti niso tuji niti drugim državam. Določitev pravične višine (zlasti) odvetniških nagrad namreč nikoli ne gre "iz mode", zlasti ko gre za rivalstvo med stanovsko zbornico in pristojnim ministrstvom. Tako se je Sodišče (EU) ukvarjalo s problematiko bolgarske področne ureditve, ki dogovor o nižji nagradi za odvetnika ali pravnega zastopnika celo sankcionira, in sicer ga opredeljuje kot disciplinsko kršitev. Je to res v skladu s (primarnim) pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Raba delovnega stroja se v luči doktrine Vnuk ne šteje za "uporabo vozila" v smislu prava EU

Zoran Skubic, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2017Življenje je sestavljeno iz posameznih zgodb. A žal te niso vedno prijetne. Sploh ko moraš poskrbeti za svoje preživetje in preživetje svojih bližnjih, ti jo lahko zagode - nesreča. Včasih jo odneseš s celo kožo, kako manjšo poškodbo, občasno pa pride tudi do smrti kake bližnje osebe. Denarna odmena tovrstne rane resda težko zaceli, a je pogosto v tovrstnih primerih edina uteha, ki jo lahko (odškodninsko) pravo ponudi. A vseeno so še vedno možni takšni ali drugačni zapleti. Sodišče (EU) je tako obravnavalo portugalski primer, ko je mož pokojne kmetijske delavke od zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovana odgovornost uporabe traktorja, ki je pri zdrsu zemlje povzročil njeno smrt, terjal izplačilo odškodnine iz pripadajoče nastale nepremoženjske škode. Sodišče je tako imelo priložnost podrobneje razjasniti doktrino, ki jo je odločilno razvilo prav ob obravnavi "našega" primera Vnuk, ob katerega se je sedanji britanski zunanji minister Boris Johnson izrecno obregnil v enem od svojih nedavnih zagovorov brexita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Prenos statutarnega sedeža gospodarske družbe v drugo državo članico ne sme biti pogojen s predhodno likvidacijo te družbe

Zoran Skubic, 23.11.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 45-46/2017Pravica do ustanavljanja kot (so)komponenta temeljne svoboščine prostega pretoka storitev je ena od ključnih komponent notranjega trga Unije in kot taka uživa posebno varstvo že v (temeljni) Pogodbi o delovanju EU (PDEU). Slednja tako v 49. členu a priori prepoveduje vsakršne omejitve glede te pravice državljanom ene države članice na ozemlju druge članice. Vse lepo in prav, a kot se v pravu rado pogosto pripeti, je pregovorni "hudič" v normativnih podrobnostih (in praksi). Stvarnost pač prepogosto ne uboga uzd matematičnih algoritmov, ki ji jih želi nadeti splošna pravna norma. Zlasti pa se zadeva zaplete, če je treba tudi na področju pravice do ustanovitve najti ustrezno ravnotežje med supranacionalnim pravom in domačo ureditvijo. Tako se je Sodišče (EU) pred kratkim soočilo z dilemo, ali je dopustno, da domače pravo gospodarski družbi ob selitvi njenega sedeža v drugo članico naloži obveznost predhodne likvidacije te družbe. Šlo je pravzaprav za vprašanje, ali ta temeljna svoboščina prava EU gospodarski družbi, ustanovljeni na podlagi prava države članice, poleg proste izbire kraja opravljanja njene gospodarske dejavnosti kjerkoli na območju Unije omogoča tudi čezmejno spremembo njene pravne oblike. Oziroma povedano drugače, ali svoboda ustanavljanja nasprotuje poljski zakonodaji, ki poljski družbi z omejeno odgovornostjo onemogoča preoblikovanje v družbo luksemburškega prava ob ohranitvi njene pravne osebnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Pogoj minimalne telesne višine za zasedbo delovnega mesta policista je po pravu EU diskriminatoren

Zoran Skubic, 16.11.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2017Oblikovanje besedila - in pravičnih kriterijev - javnega natečaja za zapolnitev prostih delovnih mest v državni upravi ni mačji kašelj. Zahteva tenkočutno poznavanje vseh relevantnih predpisov (ki jih ni malo), hkrati pa je treba vnaprej zagotoviti, da bo ponujeno delovno mesto zasedel/-a kandidat/-ka, ki je za opravljanje zahtevanih nalog najbolj usposobljen/-a. Težava pa lahko nastane, ko so predmet razpisa delovna mesta, ki so bila svojčas skoraj v izključni provenienci moških kandidatov. Mednje spadajo predvsem poklici, pri katerih so praviloma a priori v ospredju atributi fizične moči in telesne zmogljivosti, kar se nanaša zlasti na zaposlitve v t. i. represivn(ejš)em delu državnega aparata, v katerega spadata predvsem vojska in policija. Jasno je, da tudi tu diskriminacije na podlagi spola (praviloma) ne more in ne sme biti. Toda ali je dopustno, da se v razpisu za prosto mesto policista določi minimalna telesna višina kandidata ali kandidatke? Povedano drugače, ali je z vidika Direktive 76/207 (o enakem obravnavanju) za opravljanje nalog policista/-ke res upravičen pogoj, da je visok/-a vsaj 1,70 m?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Igranje bridža, briškole ali taroka ni "šport" v smislu direktive o DDV, je pa lahko "kultura"

Zoran Skubic, 9.11.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2017Igre s kartami so del človeškega vsakdana vsaj od osmega stoletja naprej. Takrat so bile na Kitajskem pod budnim nadzorom cesarjev dinastije Tang dokumentirano izdelane prve igralne karte. V poznejših stoletjih so se po svilni cesti počasi širile na Zahod, dokler jih arabski trgovci, enako kakor velja še za marsikateri sedaj skoraj samoumevni znanstveni izum ali kulturno dobrino, v 13. stoletju niso končno prinesli tudi v Evropo. Najprej je sledil skokovit razmah tovrstnih iger, nato moralno in versko zgražanje nad tovrstnim početjem, prepovedi, kazni, z razvojem moderne države pa, če je šlo za take ali drugačne prihodke iz tega naslova, seveda tudi - obdavčenje. In ker je regulacija davka na dodano vrednost ena od pomembnih politik Evropske unije, na igre s kartami ne more biti imuno niti pravo EU. Tako je luksemburško sodišče pred kratkim obravnavalo zanimivo vprašanje, ali lahko pristojna zveza zahteva povračilo deleža DDV, ki je vštet v prijavnino za pristop na turnir bridža, ker je bridž "šport" v smislu člena 132(1)(m) direktive o DDV. Sodišče se s tem razlogovanjem ni strinjalo, a vrata morebitni davčni oprostitvi igranja kart s tem vseeno ni popolnoma zaprlo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Pravila spletne prodaje ekološko pridelanih proizvodov

Zoran Skubic, 26.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 41-42/2017Na trgu ekoloških proizvodov v Uniji se je leta 2015 skupaj "obrnilo" več kot 27 milijard evrov. To pomeni, da je vsak državljan Unije v tem letu za tovrstne proizvode porabil okoli 53 evrov. Kar nikakor ni malo, saj ta segment obsega že več kot dvoodstotni delež celotnega trga hrane in pijače v državah (še) osemindvajseterice. Za to področje že dolgo ni gluho tudi pravo Unije, saj se za (posredno) spodbujanje varstva okolja, dobrobiti živali, zdravja ljudi ter razvoja podeželja že od leta 1991 sprejema zakonodaja na področju ekološke pridelave, ki od izvajalcev zahteva, da se podredijo visoko razvitemu nadzornemu sistemu. Tu igra bistveno vlogo uredba o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, ki v 27. členu članicam nalaga, da za tovrstno pridelavo vzpostavijo nadzorni sistem. Zgolj izjemoma pa se lahko na podlagi drugega odstavka 28. člena iz tega nadzora izvzamejo določene vrste trgovcev na drobno, ki svoje ekološke proizvode prodajajo kupcem "neposredno". Vprašanje pa je, ali tovrstna izjema velja tudi za spletno prodajo na drobno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Balada o Michaelu ali zgolj osebno ime naključnega ljubimca (še) ne zadošča za razkritje seznama vseh hotelskih gostov z istim osebnim imenom

Zoran Skubic, 13.10.2017

Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2017Človeška intima v svoji kompleksnosti piše zanimive zgodbe, od katerih marsikatera ne trpi javne objave. V vse bolj digitalnem svetu pa postaja slednje vse težje in težje. Ljudje z nizko samopodobo in še nižjo samozavestjo z vse bolj javno razgrnitvijo svoje zasebnosti žal prepogosto iščejo uteho v nematerializiranih "všečkih" in številu komentarjev. Vse to počasi vodi k vse večji zakrnelosti medsebojnih odnosov v družbi. A intimnost vedno najde pot, pogosto tudi mimo (domnevno) uveljavljenih družbenih norm in pravil. Tako se je nedavno tega nemška tožnica znašla na zanimivem razpotju. Devet mesecev po tem, ko je v hotelski sobi z neznancem preživela več nepozabnih noči, je povila sina. Poznala pa je zgolj in samo osebno ime nesojenega očeta ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Lažni podatki o lastništvu motornega vozila v zavarovalni pogodbi po pravu Unije ne povzročijo neveljavnosti zavarovalne pogodbe

Zoran Skubic, 5.10.2017

ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2017Življenje voznikov, če je govora o zastojih na cesti, ki so posledica takih ali drugačnih del, zlasti v že tako prenatrpanih mestnih središčih, res ni potica. Utrip ceste v takih okoliščinah prav hitro izgubi svoj prvinski čar. In če se nam potem pripeti še kak nesrečen trk s soudeležencem v prometu, je naš vsakdan kaj kmalu zapolnjen z urejanjem dokumentov in drugih obveznosti, ki so povezane z uveljavljanjem pravic iz zavarovalne pogodbe. Toda pri tem so zapleti skoraj neizbežni. Že pravilno izpolnjevanje evropskega poročila o prometni nesreči je precej zahtevno opravilo celo za izkušenega pravnika, kaj šele za povprečnega državljana. Toda kaj se zgodi, če kateri od udeležencev v nesreči v poročilu navaja lažne podatke? Ali, kar je še huje, je lažne podatke navedel že ob sklenitvi zavarovalne pogodbe? Po portugalski področni zakonodaji se zavarovalna pogodba šteje za absolutno nično, če so v njej navedene lažne izjave o lastništvu motornega vozila in o identiteti njegovega običajnega voznika. Pa je to v skladu s pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Prodajna ali podjemna pogodba: dileme glede (primerne) zaščite potrošnikov po pravu EU

Zoran Skubic, 27.9.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2017Življenje ni praznik. Tako nikakor ni odveč, če poznaš dobrega zdravnika, kompetentnega odvetnika, zanesljivega avtomehanika in končno še zaupanja vrednega - obrtnika. Ravno pri slednji kategoriji pa se v praksi žal pogosto zalomi, kar s(m)o na svoji koži prevečkrat občutili najmanj lastniki hiš v različnih gradbenih fazah ali pa stanovanj, ki terjajo nujno adaptacijo. Vprašanje, ki se je nedavno tega postavilo sodnikom Sodišča (EU), pa se je nanašalo prav na srčiko medsebojnega odnosa (tj. prehoda) med dvotirno zaščito potrošnikov, ki jo ti uživajo kot udeleženci obligacijskih razmerij po splošnih pravilih civilnega prava, hkrati pa tudi kot potrošniki stricto sensu po predpisih, ki jih je v bistvenem oblikovalo prav pravo EU. Šlo je namreč za zagato, v kolikšni meri pravila Direktive 1999/44 veljajo tudi za podjemne pogodbe, če obrtnik ni (z)mogel izpolniti prevzetega posla ali pa ga je izpolnil pomanjkljivo. Ali torej pri uveljavljanju podjemnikovih (izvajalčevih) napak za naročnika, ki je hkrati potrošnik po svoji (pravni) naravi, v bistvenem veljajo jamstva direktive ali pa je pri tem bolj vezan na kavtele nacionalnega obligacijskega prava?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 10 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(235)

Leto objave

2018(16) 2017(31) 2016(29) 2015(33)
2014(38) 2013(37) 2012(29) 2011(9)
2010(4) 2009(2) 2008(1) 2007(2)
2006(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: S