Literatura

Stran 1 / 7 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 168)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2012/14	Je homofobija sovražni govor? dr. Andraž Teršek, 12.4.2012 Varstvo človekovih pravic
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2012Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je izdalo sodbo v zadevi Vejdeland proti Švedski. V njej se je opredelilo do primera javnega izražanja o homoseksualcih. Sodišče (to se zdi za sodbo najpomembnejše) homofobnega izražanja ni izrecno in nedvoumno označilo za "sovražni govor". Dokaj neodločno se je dotaknilo problema diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, ki jo lahko povzroči javno izražanje glede homoseksualcev. Kljub vsemu pa gre za pomemben precedens.
Pravna praksa, 2012/13	Ustavnopravno nedorečeno javno izražanje o javnem izražanju dr. Andraž Teršek, 5.4.2012 Človekove pravice
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 13/2012Javne razprave (tako tistih bolj, kot tistih - in okrog tega ne gre slepomišiti - manj prepričljivih razpravljavcev) o pomenu "sovražnega govora" kot (ustavno)pravnega koncepta ne pojenjajo. Vrstijo se javni prikazi razumevanja tega koncepta s strani različnih posameznikov, tako ali drugače organiziranih skupin ljudi in nosilcev javnih funkcij. Poudarjajo "družbeno nevarnost" govora, ki ga opisujejo kot "sovražnega". Predvsem pa govorci pred javnostjo predlagajo tako in drugačno, v vsakem primeru pa "strožjo kaznovalno politiko" kot najprimernejši ukrep za nadzor in zajezitev te družbene nevarnosti. Prav ideja o "pogostejšem in strožjem kaznovanju" tistih ljudi, ki naj bi domnevno (!) pri svojem javnem izražanju prestopili mejo (ustavno)pravno dovoljenega in že storili "dejanje sovražnega govora", je najpogostejši predlog javnih razpravljavcev o tem, kako pravno pravilno, politično korektno, predvsem pa učinkovito zaščititi posameznike, skupine in celotno družbo pred "sovražnim govorom". Pri tem je več kot očitno, da se "sovražni govor" kot tak razume kot nekaj, kar je že samo po sebi družbeno škodljivo, in zato zahteva kaznovalni odziv.
Pravna praksa, 2012/13	Oživiti demokracijo in vzpostaviti vladavino prava dr. Andraž Teršek, 5.4.2012 Pravoznanstvo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 13/2012Dne 22. in 23. marca 2012 se je na Mednarodni fakulteti za družboslovne in poslovne študije (MFDPŠ) v Celju odvijal četrti Forum mladih pravnih, političnih in družbenih teoretikov. Forum je bil leta 2009 ustanovljen na Šlezijski univerzi v Katovicah na Poljskem, kjer se je odvilo prvo mednarodno konferenčno srečanje. Sledila sta foruma na Katoliški univerzi Pázmány Péter v Budimpešti na Madžarskem (2010) in na Pravni fakulteti Univerze v Beogradu v Srbiji (2011).
Pravna praksa, 2012/12	Pravica do zdravega delovnega okolja ni primerno zaščitena dr. Andraž Teršek, 29.3.2012 Delovna razmerja
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 12/2012Ob tednu Univerze na Primorskem je bila v Kopru 14. marca organizirana okrogla miza Pravica do zdravega delovnega okolja v teoriji in praksi. Pripravil jo je Inštitut Andreja Marušiča (UP IAM), in sicer v okviru projekta Izboljšanje delovnega okolja v ključnih panogah obalno-kraške regije - IDO Primorske.
Pravna praksa, 2012/2	Kaj je v glavah in prsih ustavnih sodnic in sodnikov? dr. Andraž Teršek, 19.1.2012 Ustavno sodišče
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 2/2012Razumevanje suverenosti kot ustavnopravnega koncepta in z njim pogojenega modela ustavne demokracije je zelo pomembno. Neposredno vpliva na razumevanje in razvojno razlago ustave ter na reševanje številnih drugih ustavnopravnih vprašanj. Tudi glede razsežnosti in omejitev referendumske demokracije.
Pravna praksa, 2011/50	Veliko bi jih govorilo, malokdo bi bral dr. Andraž Teršek, 22.12.2011 Ostalo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 50/2011Ni dolgo tega, odkar sta prepoznavni politik in udeleženka lepotnih tekmovanj na neki komercialni televizijski postaji javno govorila o "aktualnih družbenih vprašanjih". Soglašala sta, da Romi, ki sta jih imenovala cigani, niso zaželeni v slove
Pravna praksa, 2011/44	Zamujena priložnost za aktivno državljanstvo dr. Andraž Teršek, 17.11.2011 Politične stranke
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 44/2011Nedavne raziskave o zadovoljstvu državljanov z življenjem v Sloveniji so pokazale, da jih je več kot 80 odstotkov zadovoljnih s svojim življenjem. Zanimivo odkritje. Pred tem se je verjetno marsikomu zdelo, da bi utegnil podoben odstotek ljudi
Pravna praksa, 2011/37	Ius resistendi dr. Andraž Teršek, 29.9.2011 Pravoznanstvo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 37/2011Pravica do upora je temeljna pravica ljudi! Njeno skrajno izhodišče je pravica podrejenega in zatiranega ljudstva, da ubije tirana - "regicid" ali "tiranicid" (Neumann, Demokratska i autoritarna država, 1992, str. 170-174). Kot prvi zgodovinski primer umora tirana se omenja umor Hiparha iz leta 514 pr. n. št. Seveda pa je na mestu posebna previdnost. A motivi za umor so bili osebni, in ne politični. Z njim se je začela tradicija, ki je trajala vse do 17. stoletja, ko se pojavi absolutizem. Novo obliko je dobila s pojavom totalitarizma. V antiki naj bi se prvi politično motivirani umor tirana Klearha zgodil leta 353. V tistem obdobju je Aristotel postavil teorijo razlikovanja med tiranom kot uzurpatorjem (absque titulo) in tiranom kot sicer legitimnim voditeljem, ki pa krši zakone (quoad exercitio).
Pravna praksa, 2011/32	Smrt ali rojstvo demokracije? Andraž Teršek, 25.8.2011 Pravoznanstvo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 32/2011Pritrjevanje ideji o vzpostavitvi bolj "ljudske demokracije" ali o vzpostavitvi sistema večje neposredne demokratičnosti političnega sistema, tudi o izročitvi demokracije ljudstvu, samo po sebi ne pomeni dobesednega razumevanja neposredne demokracije - kot popolne referendumske demokracije. Torej take, v kateri bi volivci neposredno sprejemali pravno zavezujoče odločitve namesto političnih predstavnikov v parlamentu. Pozive k večji neposrednosti in večji ljudskosti demokracije gre razumeti predvsem kot upravičene zahteve po nujni in bistveno večji skrbi, dovzetnosti in občutljivosti političnih voditeljev za pravice, interese, probleme in potrebe ljudi. Hkrati pa tudi kot zavzemanje za večjo neposredno
Pravna praksa, 2011/25	Ustavni zakon je lahko protiustaven Andraž Teršek, 23.6.2011 Ustavno sodišče
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 25/2011Zakonodajalec ne sme kar tako in preprosto zato, ker se je pač tako odločil in uspel zbrati dvotretjinsko večino poslancev Državnega zbora, sprejeti ustavnega zakona. Tak zakon se ne sme sprejeti za kakršnokoli vsebino in ne glede na namen njegovega sprejema. Vsebina ustavnega zakona, ki na primer jasno in nedvoumno izkazuje namen, da bi se z zlorabo oblike ustavnega zakona izigrala in obšla vsebina neke odločbe Ustavnega sodišča, ni nedotakljiva že samo zato, ker je bila formalno sprejeta v obliki "ustavnega zakona". Samo zato, ker je pač tak zakon poimenovan in sprejet kot "ustavni", ni nedotakljiv.
Pravna praksa, 2011/19	Več medijske pozornosti ljudem dela in znanja Andraž Teršek, 19.5.2011 Politične stranke
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 19/2011Vsakokratnih predvolilnih kampanj se je upravičeno prijela etiketa konjskih dirk. Splošno je znano, da je pomen predvolilnih političnih programov zanemarljiv. Volivci vemo, da se nam je namesto konstruktivne kritike tistega, kar politični kandidati počnejo, in namesto možnosti za prepričljivo intelektualno refleksijo o tistem, kar obljubljajo, da bodo počeli, kot pomembna vsilila miselna preproščina, kdo vodi na lestvicah podpore in kako zanesljive so številke, ki napovedujejo stopnjo volilne uspešnosti.
Pravna praksa, 2011/13	Novinar ni policist Andraž Teršek, 7.4.2011 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 13/2011Zgodba o evropskih poslancih, ki so se zelo verjetno prepustili skušnjavi protipravne podkupljivosti, odpira zanimive sklope vprašanj tudi za družboslovne raziskovalce. Na primer vprašanje obsega in stopnje korupcije v mednarodni in nacionalni politiki, meja med lobiranjem in podkupovanjem ter sprejemljivost lobističnih strategij kot orodja političnega tekmovanja in mešetarjenja. Pa stopnje legitimnosti Evropskega parlamenta ali pravnih temeljev in metodološkega okvira za prevedbo politične odgovornosti v pravno ipd. Posebno zanimivo je vprašanje svobode novinarskega dela in njenih pravnih omejitev. Predvsem v
Pravna praksa, 2011/8	Teorija in praksa Andraž Teršek, 3.3.2011 Pravoznanstvo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 8/2011"Spoštovani kolega, morda je tako v teoriji, praksa je nekaj povsem drugega." Glede uporabljenih besed približno tak, glede sporočila pa prav tak je bil najpogostejši odziv sicer zelo vljudnih pravnikov, kadar sem po spremljanju dogajanja v sodni dvorani dregnil v operativno sodno rutino. Tudi v silogistično samorazumevanje glavnih in poklicnih akterjev. Mislim na primere, kadar sem to storil z glasnim razmišljanjem o pravni teoriji, tj. temeljnih pravnih načelih, ali krepil nejevoljo sogovornikov z omenjanjem ustavnega prava.
Pravna praksa, 2011/7	Vloga novinarjev pri imenovanju odgovornega urednika Andraž Teršek, 17.2.2011 Ostalo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 7/2011Članek iz revije Pravna praksa
Pravna praksa, 2011/4	Mrtev rokav slovenskega visokega šolstva Andraž Teršek, 3.2.2011 Višje in visoko šolstvo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 4/2011Predlog Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (predlog EVA 2010-3211-0014) ni razkril prezrtih problemov sistemske ureditve slovenskega visokega šolstva. Ob nepreglednem številu drugih, splošno pomembnih vprašanj pravne politike in institucionalnih problemov ta pravodajni predlog učinkuje predvsem kot trenutek osredotočenosti na izpostavljen element v dolgem nizu opominov. Mislim na opomine, da je sistem slovenskega univerzitetnega okolja neprimeren in nevzdržen tudi z vidika razumne, strokovno prepričljive in etično odgovorne razlage Ustave.
Pravna praksa, 2011/2	Plebiscit + 20 = (neodgovornostn + X) x Y Andraž Teršek, 20.1.2011 Pravoznanstvo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 2/2011Plebiscitarno obdobje ... To je bil res "praznik demokracije". Od prvih javno objavljenih razmišljanj, ki so s pristnim demokratičnim navdihom, intelektualno pronicljivostjo in prepričljivim humanizmom pozivala k političnemu pogumu in narodni od
Pravna praksa, 2010/45	Fran Milčinski ali Franz Kafka? Ne, senat (2) Andraž Teršek, 18.11.2010 Kazenski postopek
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 45/2010Pred šestimi leti so kriminalisti preiskali pisarno ene od obtoženih oseb v tej kazenski zadevi. Potem se šest let ni zgodilo nobeno preiskovalno dejanje, s katerim bi bili obtoženci seznanjeni. Dogajalo naj bi se le tisto, za kar niso zagotovo vedeli, da se dogaja: skrivno opazovanje in sledenje. Tudi zato se ni zdelo prepričljivo, ko senat ni želel za nekaj dni prestaviti začetka glavne obravnave, ker je eden od obtoženih prosil za zamenjavo odvetnika. Pojasnil je, da sta se z odvetnikom, ki se najbolj posveča gospodarskemu pravu, na osnovi vsega zbranega gradiva sporazumela, da bi bil za zastopanje vendarle primernejši strokovnjak za kazensko pravo. Sodnica je bila odločna: "Očitno je, da poskušate zavlačevati, jaz pa vam zavlačevanja ne dovolim." Obtoženca je izločila iz postopka in zanj napovedala samostojno sojenje.
Pravna praksa, 2010/41	Fran Miličinski ali Franz Kafka? Ne, senat (1) Andraž Teršek, 15.10.2010 Ostalo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 41/2010Vedeli so, da me izkustvo iz sodnih dvoran ni razveselilo. Da sem do ureditve sodniškega pripravništva in pravne prakse kritičen. Podobno kot do fakultetnega študija prava. Da se nisem odločil postati del pravosodnega sistema. Kljub temu so me prepričevali, naj pridem. Ker se mi bo dogajanje v sodni dvorani zdelo zanimivo. "Tu pri nas je še slabše," so mi pravili. Omenili so tudi, da se bom ob opazovanju vlog v sodni dvorani "zabaval kot še nikoli". Tega sem se zbal. Zabavljaški značaj sodnih dogajanj, ki niso zgled strokovnosti, ki ne pomenijo poklona vladavini prava in razumu, človeka utruja. Kot pravnika ga tudi žali, kot državljana pa tesnobno vznemirja. A sem, po dveletnem premoru, pristal na vlogo "strokovne javnosti" na glavni obravnavi v neki kazenski zadevi na enem od slovenskih sodišč.
Pravna praksa, 2010/28	Vojna in mir: Mujo in njegova lastninska pravica dr. Andraž Teršek, 15.7.2010 Lastnina in druge stvarne pravice, Varstvo človekovih pravic
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 28/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Pravna praksa, 2010/27	Monopol nad nasiljem dr. Andraž Teršek, 8.7.2010 Pravoznanstvo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 27/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Pravna praksa, 2010/22	Nesuverene razlage suverenosti dr. Andraž Teršek, 3.6.2010 Pravoznanstvo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 22/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Pravna praksa, 2010/17	Res le "instrukcijska" in "nepomembna" določba? dr. Andraž Teršek, 22.4.2010 Pravoznanstvo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 17/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Pravna praksa, 2010/11	(Ustavno)pravno puhličarstvo dr. Andraž Teršek, 18.3.2010 Zakonska zveza in družinska razmerja
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 11/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Odvetnik, 2010/47	Doba odvetnikov kot poustavljalcev Andraž Teršek, 1.3.2010
	O predlogu Ministrstva za pravosodje in delovne skupine tega ministrstva za pripravo sprememb Ustave v zvezi z Ustavnim sodiščem in ustavnosodno politiko, sem že pisal in drugače javno razmišljal. Poskušal sem pojasniti različne razloge, zakaj se mi uvedba prostega odločanja Ustavnega sodišča o sprejemu vlog v obravnavo (t. i. diskrecija) ne zdi pravilna ustavnosodna politika in strategija. Predla...
Pravna praksa, 2010/5	Predsednik kot protiustavni element ZRTV? dr. Andraž Teršek, 4.2.2010 Uprava
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 5/2010Članek iz revije Pravna praksa
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 7 \| Naslednja >>