IUS-INFO - Strokovna literatura
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Pravna praksa > 30-31
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 120)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Mir na svetu je mnogo več od floskul misic in politikov

dr. Marko Pavliha, 24.8.2017

Človekove pravice

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 30-31/2017Le kdo se ne spomni premierske potegavščine peace-ljubav-bok in naučenih izjav brhkih kandidatk za mis sveta, okrašenih s solzami in zobnimi nasmeški? Ampak mir je preresna vrednota, da bi se z njim kdorkoli "zafrkaval", še najmanj ameriški, severnokorejski, kitajski, indijski, ruski in turški predsedniki, morilski fanatiki, neonacisti in ostala sociopatska zalega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Zavod za brezplačno pravno pomoč

Patricij Maček, 24.8.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 30-31/2017Hominum causa omne ius constitutum. Pravo obstaja zaradi ljudi. Navedeno pomeni, da je smisel prava, da služi ljudem. Posameznik, ki ravna skladno s pravom, se ne bi smel ničesar bati. Vendar v današnji (pre)normirani družbi ni vedno enostavno ugotovljivo, kaj je skladno s pravom in kaj ne. Posameznik se mora v takšnih primerih obrniti na strokovnjaka za pravo, ki mu pojasni, katere so njegove pravno priznane pravice in katere dolžnosti mora uresničevati. Problem nastane, če posameznik nima ustreznih finančnih sredstev, s katerimi bi storitve pravnega strokovnjaka lahko poravnal. V takšnih primerih se je kot pozitivna izkazala pro bono pravna pomoč. Slednjo nudi tudi Zavod za brezplačno pravno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Vsebina PP št.30-31/2017

Avtor ni naveden, 24.8.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/20173-4 UVODNIK dr. Marko Pavliha Mir na svetu je mnogo več od floskul misic in politikov 6-8 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO dr. Miha Šepec Kolektivno kaznivo dejanje - teoretična dilema v slovenski kazenski teoriji in praksi 8-10 ODŠKODNINSKO PRAVO Matja
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Monetarna politika Švicarske narodne banke je akt iure imperii, o katerem avstrijska sodišča ne morejo odločati

dr. Jorg Sladič, 24.8.2017

Finance in bančništvo

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 30-31/2017Na začetku letošnjega leta je iz Avstrije prišel sklep, s katerim je avstrijsko vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper sklep drugostopenjskega sodišča, ki je potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v odškodninskem postopku zoper Švicarsko narodno banko pred sodišči v Avstriji zaradi ukrepov monetarne politike (nem. währungspolitische Maßnahme). Sklep je pomemben zlasti zaradi tega, ker je potrdil, da je monetarna politika centralnih bank oblastvena dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Slovenska ureditev avtarkije na področju krvne plazme ni v skladu s pravom EU

Zoran Skubic, 24.8.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 30-31/2017"[P]redlog zakona, ki ga je do 8. februarja 2005 treba uskladiti z Direktivo [2002/98], na področju prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva, samozadostnosti v preskrbi s krvjo ter kliničnem področju predpisovanja in uporabe krvnih komponent, ohranja tista določila [Zakona o preskrbi s krvjo] iz leta 2000, ki zagotavljajo visoko stopnjo kakovosti in varnosti preskrbe s krvjo. Pri tem uveljavlja člen 152(4)(a) Amsterdamske pogodbe, po katerem državam članicam ni mogoče preprečiti, da obdržijo ali uvedejo strožje zaščitne ukrepe glede standardov kakovosti in varnosti, veljavnih za kri ter komponente krvi. Predlog zakona tako zajema celotno transfuzijsko verigo in v Republiki Sloveniji zagotavlja visoko stopnjo kakovosti in varnosti v preskrbi prebivalstva s krvjo." Te besede je bilo moč najti med poglavitnimi rešitvami v prvotnem zakonodajnem gradivu predloga Zakona o preskrbi s krvjo (ZPKrv-1), ki je ostal v tem delu nespremenjen in bil sprejet ter objavljen leta 2006. A ta rešitev, ki je uzakonjena tudi v določbah Zakona o zdravilih (ZZdr-2), je kljub sklicevanju na pravo EU v (jasnem?) nasprotju z njim. Poglejmo, zakaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

O količinskih izrazih

dr. Nataša Hribar, 24.8.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 30-31/2017Minuli teden sva s kolegico na dolgo razpravljali o povedi Tri milijone mladih je nepismenih. Naslov iz enega naših časnikov se je znašel tudi med vprašanji spletne jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik in se mi je zdel zanimiv, pravzaprav kar trd oreh, zato sem se odločila, da svoje razmišljanje o tem primeru delim z vami. Žal ne morem vedeti, kateri del povedi se vam je zazdel vprašljiv, ko ste začeli brati kotiček; a vprašanje v spletni svetovalnici se je nanašalo na sklonsko obliko zveze števnika tri in samostalnika milijon. Ta namreč stoji v tožilniku, vprašanje KDO je nepismen? pa bi zahtevalo imenovalnik, torej Trije milijoni mladih so nepismeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Nekaj vprašanj ob hudih očitkih ustavnim sodnikom

mag. Matevž Krivic, 24.8.2017

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 30-31/2017Ustavno sodišče (US) je zadnje mesece izpostavljeno nekaterim hudim očitkom. Vsaj za širšo javnost je najbrž najhujši tisti, ki ga je še v pretežno prejšnji sestavi US (še brez zadnjih štirih novih sodnikov) v Sobotni prilogi Dela naslovil vrhovni sodnik Vladimir Balažic (da sodba Vrhovnega sodišča v zadevi T-2, ki jo je Ustavno sodišče kot tako razveljavilo, ni arbitrarna in očitno neutemeljena, ampak da je, nasprotno, taka ravno ta odločitev US!) - ne prav blagi pa so tudi očitki v ločenih mnenjih sodnika Jakliča, pa tudi moji, o pretiranem formalizmu pri nekaterih zadnjih odločitvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Pravni napovednik

Patricij Maček, 24.8.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 30-31/2017Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Po Desetih najvplivnejših pravnikih 2016 (2. del)

dr. Andraž Teršek, 24.8.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 30-31/2017Dr. Andraž Teršek na povabilo uredništva post festum odgovarja še na drugi sklop vprašanj, ki so mu jih postavili sledilci med potekom glasovanja za Deset najvplivnejših pravnikov leta 2016. Prvi sklop odgovorov dr. Terška na vprašanja najdete v prejšnji številki PP. • Kaj naj storimo (več kot 400.000) etažni lastniki,
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kje v Sloveniji sodišča kršijo ustavne pravice - kršitve ustavnih pravic po območjih višjih sodišč

Teršek Andraž, Toplak Jurij, 24.8.2017

Sodišča

dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 30-31/2017V najboljši veri in s prepričanjem, da gre za enega od temeljev naše skupne - pravniškopoklicne, akademsko-učiteljske in splošne pravoslovne - odgovornosti pred in za pravno državo - kot vladavino prava in temeljnih ustavnih pravic in svoboščin, pogosto, dejansko ves čas in brez večjih premorov s članki, knjigami in komentarji javno opozarjava (to pa počnejo tudi nekateri drugi najini pravoslovni kolegi in kolegice) na problem nespoštovanja ustave in civilizacijsko osrednjih mednarodnopravnih dokumentov (predvsem Evropske konvencije o človekovih pravicah) - tudi - pred slovenskimi sodišči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

O pritožbi zoper cestninsko nadzornico je bilo odločeno šele po posredovanju Varuha

Avtor ni naveden, 24.8.2017

Cestni promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2017Bolgarski državljanki z bivališčem na Danskem je DARS (prekrškovni organ) izdal plačilni nalog zaradi prekrška, nato pa je državljanka Varuha človekovih pravic (Varuh) seznanila, da o njeni pritožbi, ki jo je vložila zoper ravnanje cestninske nadzornice v postopku o prekršku, naj ne bi bilo odločeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

ESČP: nov način odločanja sodnika posameznika

Lena Šutanovac, 24.8.2017

Sodišča

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 30-31/2017Odločanje sodnika posameznika je bilo ena izmed kritičnih in kritiziranih točk Protokola št. 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Glavna tarča kritik je bilo dejstvo, da (dokončne) zavrnilne odločitve niso bile dovolj obrazložene. Po novem bo sodnik posameznik pri odločanju o očitno nedopustnih pritožbah dolžan podati kratko obrazložitev svoje odločitve in skladnosti s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kriptovalute so nov investicijski razred

Matej Tomažin, 24.8.2017

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 30-31/2017V letošnjem letu se zaradi izrazite rasti kriptovalut slednje povezujejo predvsem z borznimi baloni. Seveda gre pri tem za klasična opozorila, ko neko premoženje nekajkrat poraste in pri tem pritegne veliko pozornosti vlagateljev. Žal pa se pri tem premalo pozornosti posveča možnosti, da so kriptovalute enostavno postale nov investicijski razred, ki si utira svoje mesto na zemljevidu varčevanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Vlada RS

Avtor ni naveden, 24.8.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2017Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 144. redni seji (20. julij 2017): - predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Odgovornost investitorja in izvajalca del - izdelava varnostnega načrta po drugem odstavku 82. členu ZGO-1

Avtor ni naveden, 24.8.2017

Gradbeništvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2017Izvajalčeva opustitev ni posledica dejstva, da investitor ni izdelal varnostnega načrta, marveč je posledica dejstva, da je kršil svoje samostojno določene varnostne obveznosti. Kar je pomembno v konkretni zadevi, je tudi to, da je bil investitor (fizična oseba, laik) v pogodbenem razmerju zgolj z enim samim izvajalcem (strokovnjakom) ter za uresničevanje varnostnih standardov ni bila potrebna nobena koordinacija. Drugače bi bilo morda v primeru, ko bi šlo za kompleksno gradnjo (npr. gradnjo viaduktov, tunelov, avtocest itd.) ter prav zaradi kompleksnosti gradnje, v kateri je soudeleženo večje število izvajalcev, posamezen izvajalec samostojno, brez enotnega varnostnega načrta varnosti delavcev ne bi mogel zagotoviti ali pa bi mu bilo to v bistveni meri oteženo. Šele v takšnem položaju se izdelava varnostnega načrta kaže kot primerno in tudi nujno sredstvo za dosego namena varnostne norme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Prekinitev zdravljenja za ohranjanje življenja in preprečitev eksperimentalnega zdravljenja otroka navkljub nasprotovanju staršev

Luka Vlačić, 24.8.2017

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2017Charles Gard in drugi proti Združenemu kraljestvu, št. 39793/17, 27. junij 2017 Znan pregovor pravi: "Upanje umira zadnje."Starši, ki so soočeni s terminalno boleznijo svojega otroka in ki izvedo za eksperimentalno metodo zdravljenja, ki bi mu mogoče lahko pomagala,
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Pravo in Scopus

dr. Janja Hojnik, 24.8.2017

Višje in visoko šolstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 30-31/2017V začetku julija je bila v Uradnem listu RS (št. 35/17) objavljena nova Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov. V 9. členu uredbe je določeno, da ministrstvo 25 odstotkov finančnih sredstev podeljuje na osnovi kazalnika znanstvenih objav. Pri tem se pojavi vprašanje, kako te objave meriti. Možnosti je bilo več: od točk, ki jih določen zavod zbere v bazi Sicris, ki je rezultat pobude slovenskih inštitucij, zlasti SAZU in ARRS, do števila objav v mednarodnih bazah, zlasti v Web of Science (podjetja Thomson Reutres) in v Scopusu (podjetja Elsevier). Čeprav naj bi ministrstvo samo menda dajalo prednost bazi Sicris, je na zahtevo rektorjev v končni verziji 9. člena uredbe sprejeti kriterij baza Scopus. V dovoljenem obsegu tega prispevka bi rada opozorila na zelo daljnosežne (negativne) posledice tega - na videz morda nepomembnega - določila za slovensko pravno znanost in stroko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kolektivno kaznivo dejanje - teoretična dilema v slovenski kazenski teoriji in praksi

dr. Miha Šepec, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 30-31/2017Šošić je že leta 2013 opozoril, da se kolektivno kaznivo dejanje v naši teoriji, zakonodaji in sodni praksi razlaga nedosledno ter da bi bilo treba to nedoslednost odpraviti. Z njim se vsekakor strinjam, in ker gre za resen dogmatični problem, ki je v našem pravnem prostoru še vedno prisoten, temu namenjam ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Pomanjkljivo strokovno znanje o finančni forenziki

Toni Tovornik, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 30-31/2017Strokovni odbor Sveta Evrope (SE), ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma, je v zadnjem poročilu opozoril, da je glede na obstoječa tveganja za pranje denarja v Sloveniji potrebno večje število preiskav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Standard nevarne dejavnosti pri uporabi policijskih pooblastil in prisilnih sredstev

Matjaž Šaloven, 24.8.2017

Uprava

Matjaž Šaloven, Pravna praksa, 30-31/2017Cilj prispevka je odgovoriti na vprašanje, ali in v katerih primerih uporaba policijskih pooblastil ter prisilnih sredstev šteje za nevarno dejavnost v smislu obstoja objektivne odškodninske odgovornosti za nastalo škodo, saj v praksi večkrat prihaja do različnih razlag glede obstoja objektivne odgovornosti tako v predpravdnih postopkih pri zavarovalnicah oziroma delodajalcu kot tudi kasneje v sodnih postopkih pri uveljavljanju odškodnin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Prerazporeditev delavca

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.8.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2017V podjetju bi radi delavca, tudi na njegovo željo, premestili na drugo delovno mesto. Delavec nima licence za upravljavca prevozov, ki bi jo na tem delovnem mestu potreboval, vendar pa ta licenca ni pogoj za zasedbo delovnega mesta po sistemizaciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin

Maša Mihelj, 24.8.2017

Delovna razmerja

Maša Mihelj, Pravna praksa, 30-31/2017• Delavka sprašuje, ali ji v primeru smrti enega od staršev njenega zunajzakonskega partnerja pripada plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 24.8.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2017 24. avgust 1929 - Yasser Arafat Rodil se je palestinski voditelj Yasser Arafat (možen datum rojstva je tudi 4. avgust 1929). Med letoma 1969 in 2004 je bil vodja Palestinske osvobodilne organizacije, med letoma 1993 in 2004 pa predsednik Palestinske narodne avtoritete. Za
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 24.8.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 30-31/2017Sodbe Sodišča 22. junij, 27. junij, 28. junij in 29. junij
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Preveč izrabljen letni dopust

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.8.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2017Delavcu bo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v septembru prenehalo delovno razmerje. Pri izračunu sorazmernega dela letnega dopusta in regresa smo ugotovili, da je delavec izrabil preveč letnega dopusta.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 30-31

Leto objave

2017(38) 2011(48) 1999(34)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČD ĐEF G H I J K L M NOP QR S Š T UV W XYZ Ž