IUS-INFO - Strokovna literatura
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Pravna praksa > 38
 

Literatura

Stran 1 / 21
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 521)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Pravni napovednik

Patricij Maček, 5.10.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 38/2017Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Lažni podatki o lastništvu motornega vozila v zavarovalni pogodbi po pravu Unije ne povzročijo neveljavnosti zavarovalne pogodbe

Zoran Skubic, 5.10.2017

ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2017Življenje voznikov, če je govora o zastojih na cesti, ki so posledica takih ali drugačnih del, zlasti v že tako prenatrpanih mestnih središčih, res ni potica. Utrip ceste v takih okoliščinah prav hitro izgubi svoj prvinski čar. In če se nam potem pripeti še kak nesrečen trk s soudeležencem v prometu, je naš vsakdan kaj kmalu zapolnjen z urejanjem dokumentov in drugih obveznosti, ki so povezane z uveljavljanjem pravic iz zavarovalne pogodbe. Toda pri tem so zapleti skoraj neizbežni. Že pravilno izpolnjevanje evropskega poročila o prometni nesreči je precej zahtevno opravilo celo za izkušenega pravnika, kaj šele za povprečnega državljana. Toda kaj se zgodi, če kateri od udeležencev v nesreči v poročilu navaja lažne podatke? Ali, kar je še huje, je lažne podatke navedel že ob sklenitvi zavarovalne pogodbe? Po portugalski področni zakonodaji se zavarovalna pogodba šteje za absolutno nično, če so v njej navedene lažne izjave o lastništvu motornega vozila in o identiteti njegovega običajnega voznika. Pa je to v skladu s pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Kako doseči izvršbo na izvršbo?

dr. Nana Weber, 5.10.2017

Civilni sodni postopki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38/2017Sodišče je odločilo, da se terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika (dolžnikov dolžnik) in je bila zarubljena s sklepom istega sodišča, ki je pravnomočen, prenese upniku namesto plačila, in sicer do višine izvršljive terjatve upnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Finančno prestrukturiranje z izčlenitvijo - nedosledno izvajanje zakonskih določb s strani organov oblasti

Luka Žnidarič, 5.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Luka Žnidarič, Pravna praksa, 38/2017Določba 221.o člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je z novelo F uvedla možnost t. i. izčlenitve zdravih jeder v postopku finančnega prestrukturiranja. Namen omenjene določbe je nadaljevanje poslovanja rentabilnega dela podjetja in njegova rešitev pred siceršnjim stečajem. Navedena zakonska rešitev je bila sicer v strokovnih krogih pozitivno sprejeta, vendar njeno izvajanje v praksi odpira številna vprašanja, zlasti v primerih, ko gre za izčlenitev več zdravih jeder v postopku ponovne prisilne poravnave in delovanju organov izvršilne veje oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Nespodobno povabilo v luči Uredbe (EU) št. 604/2013

dr. Sebastjan Zbičajnik, 5.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Sebastjan Zbičajnik, Pravna praksa, 38/2017Zakonitost prehoda državne meje pri oblastno organiziranem tranzitu ni urejena z Uredbo (EU) št. 604/2013. Tudi Zakonik o schengenskih mejah ne daje odgovora na vprašanje, kako se obravnava prehod meje članice EU, kot je bil organiziran ob prehodu večjega števila migrantov skozi zahodnobalkanske države od leta 2015 do konca februarja 2016. Sodišče EU je na vprašanje, ali so državljani tretje države - katerih vstop so odobrili/tolerirali (brez izpolnjevanja pogojev za vstop) organi prve države članice - "nezakonito prečkali" ozemlje te države članice, odgovorilo pozitivno v smislu Uredbe (EU) št. 604/2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Slovenija in Hrvaška po arbitražni odločbi: bo jalovo sodelovanje končno postalo evropsko - lojalno?

Erazem Bohinc, 5.10.2017

Republika Hrvaška

Erazem Bohinc, Pravna praksa, 38/2017V organizaciji Slovenskega društva za evropsko pravo je v četrtek, 31. avgusta, na Evropski pravni fakulteti Nove univerze v Ljubljani potekalo predavanje prof. dr. Marka Pavlihe na temo aktualne tematike o arbitražni odločbi in njeni uveljavitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Zdrav duh v zdravem telesu je mogoč le v zdravem okolju!

Patricij Maček, 5.10.2017

Človekove pravice, Varstvo okolja

Patricij Maček, Pravna praksa, 38/2017Po spektakularni polfinalni tekmi 40. evropskega prvenstva v košarki, na kateri je slovenska košarkarska reprezentanca premagala branilce naslova Špance, je na slovenski državni praznik, dan vrnitve Primorske k matični domovini, 15. septembra v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu potekala 4. mednarodna konferenca z naslovom Okolje in človekove pravice: Sodelovanje javnosti v okoljskih zadevah. Na konferenci, ki jo je organiziral Varuh človekovih pravic, so ombudsmani držav članic nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije slovesno popisali Deklaracijo o sodelovanju ombudsmanov na področju okolja in človekovih pravic. S podpisom deklaracije je bila ustanovljena mreža obudsmanov na področju okolja in človekovih pravic, ki ji je kot prva začela predsedovati pobudnica tega sodelovanja, slovenska varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Ob tem so ombudsmani oziroma njihovi namestniki spregovorili o lastnih izkušnjah in ugotovitvah na področju okolja in človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vprašanje svobode govora povzroči razkol mnenj med sodniki velikega senata ESČP

Lena Šutanovac, 5.10.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 38/2017Ni novost, da je (politična) korektnost v etnično mešani in zgodovinsko obremenjeni Bosni prav posebna spretnost. Varovanje svobode govora je zato treba razumeti v zgodovinskem kontekstu. Primer Medžlis Islamske zajednice Brčko in drugi proti Bosni in Hercegovini je nekaj posebnega zato, ker prikaže bipolarno (ne)razumevanje pomena radia in javnih oznanil v bosanski zgodovini s strani sodnikov velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Zastaranje terjatev za prispevke za elektriko in plin

Tomažič Luka Martin, Bratina Borut, 5.10.2017

Obligacije

Luka-Martin Tomažič, dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 38/2017S tem kratkim prispevkom želiva avtorja opozoriti na zmotno razlago določila 355. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v praksi, in sicer v zvezi z računi za gospodinjski odjem električne energije in zemeljskega plina. Pokazala bova, da pri izdaji enotnih računov omrežnina in drugi prispevki nimajo akcesorne narave glede na terjatev za dobavljeno energijo in da posledično zanje veljajo daljši zastaralni roki, tudi kadar gre za enotni račun. Zadeva je po najinem mnenju zanimiva tako z vidika gospodinjskega odjemalca kot tudi z vidika dobaviteljev in sistemskih operaterjev, zlasti v primeru, kadar gre za popravke prevzetih količin za pretekla obdobja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Delavec v delitveni ekonomiji (2): kakšno bo delovnopravno varstvo prihodnosti?

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 5.10.2017

Delovna razmerja

dr. Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 38/2017V prejšnji številki Pravne prakse sva predstavili položaj delavcev/izvajalcev storitev v delitveni ekonomiji, in sicer njihovo delovno okolje ter načine vstopanja v razmerja z delodajalcem/naročnikom. Tokrat sva pod drobnogled vzeli klasične delovnopravne institute in jih osvetlili z vidika opravljanja dela v delitveni ekonomiji. Osredotočili sva se na obliko dela in sklenitev pogodbe, delovni čas, plačilo za opravljeno delo ter (ne)vključenost v kolektivne pogodbe in participativne pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vprašanje ustavnosti 25. člena Zakona o zaščiti živali

dr. Andraž Teršek, 5.10.2017

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38/2017Slovenska muslimanska skupnost je bila kot pravni subjekt primarno ustanovljena z namenom ohranjanja islamskih vrednot med slovenskimi muslimani pa tudi zaradi interesnega povezovanja s svetovno islamsko družino oziroma z drugimi muslimani po svetu. Slovenski muslimani, ki so v Republiki Sloveniji verska manjšina, so se maja leta 2006 združili v okviru novoustanovljene neodvisne Slovenske muslimanske skupnosti s sedežem v Ljubljani. Skupnost je domača, torej nacionalna, muslimanska organizacija, ki predstavlja slovenske muslimane in je ustanovljena z namenom organiziranega uresničevanja človekovih in ustavnih pravic in svoboščin muslimanov v Republiki Sloveniji. Člani skupnosti so slovenski državljani muslimanske veroizpovedi. Skupnost je registrirana pri Uradu za verske skupnosti Vlade Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vsebina PP št.38/2017

Avtor ni naveden, 5.10.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/20173 UVODNIK dr. Andraž Teršek Vladavina prava ni bipolarno beleženje zmag in porazov 6-7 PRAVO EU dr. Sebastjan Zbičajnik Nespodobno povabilo v luči Uredbe (EU) št. 604/2013 8-9 OBLIGACIJSKO PRAVO Luka Martin Tomažič in dr. Borut Bratina Zast
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Domišljijska imena

dr. Nataša Hribar, 5.10.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2017Tokratni kotiček bo obarvan nekoliko pravljično. Verjamem, da bo marsikoga s spomini ponesel v otroštvo. A pravljice in domišljija včasih porajajo celo pravopisna vprašanja. Danes se bomo spraševali, ali imena domišljijskih bitij pišemo z veliko ali z malo začetnico. Za začetek vam jih ponujam nekaj (vsa so za zdaj zapisana z malo začetnico) - razmislite, kaj bi v njih zapisali z veliko:
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Problematika obdavčevanja dohodkov iz tujine

mag. Matjaž Kovač, 5.10.2017

Davki občanov in dohodnina

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 38/2017Če prebivate v Sloveniji, dohodek pa prejemate iz tujine, se praviloma za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije. To pomeni, da morate davčnemu organu v Sloveniji poročati tudi o dohodkih, prejetih iz tujine. Davčna obveznost posameznika je namreč odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije (tj. od svetovnega dohodka). Rezidenti Slovenije morajo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku dohodke, ki jih dosegajo z delom v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz delovnega razmerja, pokojnine).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Novela ZKP-N še ni pod streho

Toni Tovornik, 5.10.2017

Kazenski postopek

Toni Tovornik, Pravna praksa, 38/2017Po vetu v Državnem svetu tudi odbor za pravosodje ni sprejel mnenja o ustreznosti novele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 5.10.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (ZSReg-G) (Ur. l. RS, št. 54/17) - veljati začne 14. oktobra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1B) (Ur. l. RS, št
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Suspenz pogodbe

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.10.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38/2017Delavki bi radi omogočili, da bi še eno leto po koncu porodniškega dopusta ostala doma z otrokom, vendar brez nadomestila plače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vlada RS

Avtor ni naveden, 5.10.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 150. redni seji (28. september 2017): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Denarna odškodnina pravni osebi

Avtor ni naveden, 5.10.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2017Za obstoj pravno priznane nepremoženjske škode po 183. členu OZ zadostuje že sama kršitev te osebnostne pravice, torej kršitev ugleda in dobrega imena. Obstoj škode se predpostavlja. Z zatrjevanjem škodljivega ravnanja, ki naj bi pomenilo kršitev osebnostne pravice, se zatrjuje tudi obstoj škode. Sodišče pa ob presoji, ali določeno ravnanje pomeni protipravno kršitev osebnostne pravice, obenem ugotavlja tudi obstoj pravno priznane nepremoženjske škode.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vladavina prava ni bipolarno beleženje zmag in porazov

dr. Andraž Teršek, 5.10.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38/2017Postalo je običajno, da se v medijih poudarjeno in izpostavljeno objavljajo izjave o ocenjevanju kakovosti dela tožilstva in sodišč v kazenskih postopkih s preštevanjem števila vloženih obtožnic, pravnomočnih obtožnic in - predvsem - obsodilnih sodb. Torej z golo statistiko odstotka sodnih zadev, ki se končajo z obsodilno sodbo. Pričakovano zato na enak način svoje prepričanje o kakovosti delovanja kazenskega sodstva oblikuje tudi kvalificirani del splošne javnosti: sodnice in sodniki sodijo "dobro", če izrekajo obsodilne sodbe; višja sodišča in vrhovno sodišče upravičijo proračunska sredstva za svoj obstoj in delovanje, če potrjujejo prvostopenjske obsodilne sodbe; ustavno sodišče ne hromi delovanja sodne veje oblasti in organov pregona kaznivih dejanj, če v sodnih postopkih in sodbah ne prepozna kršitve procesnih ali ustavnih pravic; tožilke in tožilci pa so zgledni predstavniki svojega poklica, če pogosto vlagajo obtožnice, terjajo visoke kazni za obtožence in uspejo zagotoviti izrek obsodilne sodbe. Ne nazadnje pa odvetniki in odvetnice svojega družbenega poslanstva ne opravljajo barabinsko - le v primeru - če sodišča in tožilstva ne ovirajo pri hitrem poteku glavnih obravnav, izvajanju obremenilnih dokazov in izrekanju obsodilnih sodb. Takšna je medijska in splošna percepcija tega, za kaj res gre in za kaj naj sploh gre v kazenskem pravu in sodstvu. To ni samo zelo zaskrbljujoče. To v popolnosti in totalnosti onemogoča ohranjanje in razvoj minimalnih standardov vladavine prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Razpisi

Avtor ni naveden, 5.10.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2017 Ur. l. RS, št. 50/17 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je 15. oktober. Ur. l. RS, št. 52/17 2. Tri prosta mesta okrajnih sodnikov - Okrajno sodišče v Ljubljani; rok je 7. oktober. 3. Okrožn
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Dileme svobode izražanja v slovenski družbi

dr. Jernej Letnar Černič, 5.10.2017

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 38/2017Slovenska družba se vsakodnevno zapleta v takšne in drugačne čustvene debate o vprašanjih javnega pomena. Pluralnost je v demokratični in pravni državi za živa bitja kot voda, a kaj ko naši družbi pogosto primanjkuje strpnosti do drugače mislečih. Ena izmed omenjenih je ognjevita debata, ki že dalj časa poteka o pojmu sovražnega govora, saj se krešejo mnenja in dviga pritisk glede njegove opredelitve ter potrebnosti in smiselnosti njegovega pregona. Razprave o opredelitvi prepovedi sovražnega govora so v tranzicijski družbi, kot je slovenska, gotovo še posebej pomembne, ker je svoboda izražanja ključna za njeno dozorevanje in zrelo delovanje. Jasno je, da lahko čezmerni posegi v svobodo izražanja okrnijo delovanje demokratične družbe in učinkovitost nadzora nad nosilci javnih funkcij, zaradi česar je treba svobodo izražanja omejevati s tresočo roko le v najbolj izjemnih primerih. Enako je treba poudariti, da ihtenje nekaterih družbenih in interesnih skupin, ki bi prepovedale vsako izražanje, ki jim ni po godu ali nasprotuje njihovi ideološki usmeritvi, zagotovo ni dobrodošlo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Pravna fakulteta

Patricij Maček, 5.10.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 38/2017"Nekje v nekem kotičku svojih src smo še vedno vsi učenci," je zapisal indijski pesnik Rabindranath Tagore. Tudi sicer se človek vse življenje uči, pridobiva nove izkušnje in odkriva neodkrito. Vsako obdobje življenja namreč ponuja polno možnosti in priložnosti za napredovanje in izboljševanje. Seveda je učenje najbolj izrazito v mladosti, tako so s prvim septembrom za učence in dijake svoja vrata odprle osnovne in srednje šole, z začetkom oktobra pa za študente fakultete. Med slednjimi tudi PF Univerze v Ljubljani, katere spletna stran bo za njene študentke in študente v prihodnjih nekaj tednih, mesecih in letih najbolj priljubljena spletna stran.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Razvoj

Primož Cencelj, 5.10.2017

Ostalo

Primož Cencelj, Pravna praksa, 38/2017Poletni meseci in po dolgih letih mir na kapitalskih trgih so mi dali odlično priložnost za razmislek in presnovo dogodkov izgubljenega desetletja. Zame kot upravitelja premoženja, čigar naložbeno področje so evropske obveznice, je bila zadnja dekada na eni strani zelo donosna, na drugi strani pa tudi zelo dinamična in stresna. Največjo utež v indeksu imajo državne obveznice članic evroobmočja. V ta namen podrobno spremljam politično in gospodarsko dogajanje v vsaki državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Zasebnost v sodelovalni ekonomiji

dr. Aleš Završnik, 5.10.2017

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 38/2017V postindustrijski družbi izobilja globalni potrošnik pozna znamke "sodelovalne ekonomije" (ang. collaborative economy), "delitvene ekonomije" (ang. sharing economy), imenovane tudi "sodelovalna poraba" (ang. collaborative consumption), kot so Uber, Lyft, Didi, Airbnb, Couchsurfing, BlaBlaCar, Zipcar, Bag Borrow, ki so postali globalni fenomeni. V Sloveniji imamo nekaj lokalnih oblik: Prevoz.org, Zelemenjava, Menjalni krog, BicikeLJ, Knjižnica reči, Avant2Go. Globalni val posnemanja mestnih politik ne pomeni le tega, da središče Ljubljane postaja podobno središču Barcelone - s poplavo "avtentičnega" bivanja prek Airbnb - temveč tudi to, da v Evropi ni več mesta, ki ne bi uvedlo deljenja koles, avtomobilov, orodja, hrane, igrač. Skupni imenovalec teh izredno heterogenih oblik sodelovanja (ali izkoriščanja - odvisno od perspektive) je digitalna platforma oziroma internetno posredovanje, zanj pa je značilno shranjevanje in obdelovanje večje količine osebnih podatkov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 21 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

2017(33) 2016(36) 2015(40) 2014(37)
2013(41) 2012(42) 2011(41) 2010(46)
2009(48) 2007(43) 2006(38) 2005(22)
2003(25) 2001(29)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž