IUS-INFO - Strokovna literatura
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Pravna praksa > 33
 

Literatura

Stran 1 / 22
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 532)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Pravo javnega sektorja

dr. Albin Igličar, 7.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 33/2017Knjiga o pravu javne uprave je posrečena kombinacija tipičnega učbenika in znanstvene monografije. Avtorja - prof. dr. Bojan Tičar in doc. dr. Iztok Rakar - sta povezala pojasnjevanje nekaterih elementarnih pojmov pravoznanstva in upravne vede z razpravljanjem o nedorečenih in odprtih problemih sodobne javne uprave. Tipično učbeniški del ilustrirajo številni shematični prikazi prvin pravnega reda, hierarhije pravnih aktov, strukture upravljavskega procesa, sistema zakonodaje javnih uslužbencev itd. Problemsko-raziskovalni del pa razpira vprašanja javnega interesa, javnega pooblastila, sistemizacije upravnega prava, pravne subjektivitete robotov, javnega sektorja, sodelovanja javnosti pri pripravljanju predlogov splošnih odločitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Prepoved nepoštenih poslovnih praks po pravu EU (seveda) velja tudi za delo zasebnih družb za izterjavo odstopljenih terjatev bank

Zoran Skubic, 7.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2017V času finančne in gospodarske krize so imeli z njenimi posledicami - če seveda odmislimo davkoplačevalce - največ opravka prav zasebni izterjevalci. Slabo zavarovana bančna posojila so postala mrtva teža bančnega sektorja, ki jo je bilo treba tako ali drugače likvidirati, odprodati, pa čeprav za delček prvotne vrednosti. Pod takšnim "tnalom" so se znašle tudi obveznosti iz potrošniških posojilnih pogodb, ki jih nosilci bodisi zaradi izgube zaposlitve bodisi zaradi drugih okoliščin, ki jih je kriza prinesla s seboj, preprosto niso več zmogli odplačevati. In kdo vse je prevzel te terjatve? Pogosto so bile to zasebne družbe, ki so se specializirale za izterjavo čim večjega dela odstopljenih terjatev. A življenje piše zanimive zgodbe, tudi tiste ne prav prijetne. Tako se je marsikje v praksi pripetilo, da se je tovrstnim dolžnikom dvakrat ali celo vzporedno rubilo, enkrat prek zasebnih izterjevalcev, drugič pa na podlagi sodne odločbe prek izvršitelja. Eno od vprašanj, ki se pri tem postavlja, pa je tudi, ali ni tovrstno ravnanje v nasprotju (tudi) s pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Pristojnost mestnih občin za vodenje registra upravnikov stavb

dr. Miloš Senčur, 7.9.2017

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 33/2017Senat Vrhovnega sodišča RS je v revizijskem postopku o pomembnem pravnem vprašanju, kdo je pristojen za vodenje registra upravnikov stavb, zaradi zmotne razlage materialnega prava sprejel povsem napačno stališče. V sodbi v zadevi X Ips 313/2014 z dne 15. februarja 2017 je namreč izhajal iz temeljne podmene, da gre pri nalogi vodenja registra upravnikov stavb (ter pri izdajanju odločb o izbrisu starega upravnika in vpisu novega upravnika v register), ki jo opravljajo mestne občine, za preneseno pristojnost v smislu drugega odstavka 140. člena Ustave RS. Ker je navedeno izhodišče napačno, so napačni tudi izrek in nosilni razlogi obrazložitve sodbe. Odločitev senata Vrhovnega sodišča pa obenem pomeni nedopusten poseg v ustavno načelo o zagotovitvi lokalne samouprave in položaj mestnih občin, ki so ustavna kategorija. Če bi se člani senata podrobneje seznanili vsaj z eno referenčno odločbo Ustavnega sodišča RS, ki obravnava vprašanja v zvezi z izvirnim in s prenesenim delokrogom lokalne samouprave, do take sodbe ne bi moglo priti. Iura novit curia?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Izgon mladoletnega tujca zaradi kaznivih dejanj

Lena Šutanovac, 7.9.2017

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 33/2017Ob povečanju imigracije v Evropo v zadnjih letih je mogoče pričakovati tudi porast števila zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), ki se ukvarjajo s tujci. V zadevi Külekci proti Avstriji se je ESČP ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je dopustno iz države izgnati posameznika, ki je v tej državi odraščal, zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storil kot mladoletnik?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Disciplinska sankcija je lahko pisno opozorilo

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 7.9.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 33/2017Zoper delavca smo uvedli disciplinski postopek in mu izrekli pisni opomin, v katerem smo ga opozorili, da bo v primeru ponovne kršitve uveden nov disciplinski postopek in sprožen postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Prišlo je do ponovne kršitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Protiustavna obravnava LGBT in tožba zoper odločbo Ministrstva za kulturo

dr. Andraž Teršek, 7.9.2017

Človekove pravice, Kultura in umetnost

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 33/2017Ministrstvo za kulturo (MK) je z odločbo št. 613-17/2017/2 z dne 18. julija 2017 odločilo o pritožbi Društva Študentski kulturni center zoper odločbo Javne agencije za knjigo (JAK) št. 6130-37/2017/2 z dne 11. maja 2017 in tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Ali v delovnem pravu obstaja pravica do izklopa?

Starič Klemen, Mićić Nadja, 7.9.2017

Delovna razmerja

Klemen Starič, Nadja Mićić, Pravna praksa, 33/2017Razširjenost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je zabrisala mejo med delovnim časom in časom počitka. Zaradi težnje delodajalca po zagotavljanju hitrih in uporabniku prijaznih storitev je delavec za njihovo implementacijo pogosto dosegljiv izven delovnega časa. Odgovarjanje na službena elektronska sporočila ali dosegljivost delavca prek mobilnega telefona pred in po končanem delovniku postaja praksa vedno večjega števila delavcev. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali trenutna delovnopravna ureditev delavcu zagotavlja t. i. pravico do izklopa, ki bi ponovno postavila mejo med delovnim časom in časom počitka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Zloženke ali besedne zveze? - 1. del

dr. Nataša Hribar, 7.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2017Pred kratkim sem v svoj elektronski predal dobila tole vprašanje gospe, ki redno spremlja moje kotičke: Biodinamika se piše skupaj, torej verjetno tudi biodinamični. Kaj pa biološko dinamični? Skupaj ali narazen? Z vezajem? Gospe sem odgovorila osebno, a odgovor želim deliti tudi z drugimi zvestimi bralci naše jezikovne rubrike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Od 29. avgusta do 4. septembra

Patricij Maček, 7.9.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2017 Torek, 29. 8. Z danskim zunanjim ministrom. Zunanji minister Karl Erjavec je gostil danskega zunanjega ministra Andersa Samuelsena. Ministra sta posebno pozornost namenila vprašanjem prihodnosti Evropske unije (EU) v kontekstu odhoda Združenega kraljestva Velike Britani
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Med pravom in interesi

mag. Andrej Ferlinc, 7.9.2017

Ostalo

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 33/2017V enem izmed najboljših del, kar jih je na področju filozofije prava nastalo v 20. stoletju, je Gustav Radbruch zapisal, da je pravna država kakor vsakdanji kruh, kakor pitna voda in kakor zrak za dihanje. Naloga demokracije je zagotavljati pravno državo. Že spoštovanje odločbe arbitražnega sodišča s sosednjo državo pokaže, kako je bil posamezni interes povzdignjen nad pravo. Zdi se, da odločbe, ki sloni na mednarodnem pravu, sploh ni. Arbitražno sodišče je razsodilo tudi o svoji sestavi zaradi očitka videza nepristranskosti, ne da bi naša stran uravnotežila očitke glede videza pristranskosti zaradi problematičnosti bivanja arbitra sosednje države kar na hrvaškem veleposlaništvu. Tako je bila vzpostavljena možnost stikov in posvetovanj o razvoju odločanja. Ne gre le za ribolov, ampak za konkurenčnost Luke Koper. Primeri, v katerih goli interes prevlada nad pravom, so v zadnjem času številni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 7.9.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2017 31. avgust - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. 5. september - predlog zakona o službi v Slovenski vojski, - predlog zakona o obrambi, - predlog zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih, - predlog zakona o spremembi Zakona
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Evropa

Patricij Maček, 7.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2017 Torek, 29. 8. Nagovor veleposlanikom. V nagovoru veleposlanikom Evropske unije (EU), ki so se zbrali na letnem srečanju v Bruslju, je predsednik Evropske komisije (EK) Jean-Claude Juncker povedal, da Evropa za državljane nečlanic pomeni mir, blaginjo, vrednote in pravno
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 7.9.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 33/2017 Remorse, Penal Theory and Sentencing Hannah Maslen (Hart Publishing, 2017, 232 strani) Monografija se ukvarja z vprašanjem, ki se teoretikom postavlja že nekaj časa, v pomembnejših diskusijah pa - po avtoričinem mnenju
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Referendum na drugem tiru

dr. Ciril Ribičič, 7.9.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 33/2017Povprečne evropske države temeljijo na predstavniški demokraciji. V njih ima referendum na nacionalni ravni zelo omejen domet. Le v redkih državah je referendum pomemben vzvod civilne družbe in opozicije proti uveljavitvi zakonov, ki jih sprejema parlament. Kadar je ta vpliv znaten in se nanaša na širok krog vprašanj, lahko govorimo o pol-neposredni demokraciji. Države, ki med enimi in drugimi volitvami omogočajo, da ljudstvo razveljavi zakonodajne odločitve izvoljenih predstavnikov ljudstva, so znatno bolj demokratične od drugih. Mednje spadajo predvsem Švica ter deloma Italija in Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

"Darilo" za 25. rojstni dan

Neža Kompare, 7.9.2017

Delovna razmerja

Neža Kompare, Pravna praksa, 33/2017Dandanes je zagotovo težko dobiti delo. Nedvomno je to za mlade brez delovnih izkušenj še večja težava. Delodajalci pogosto kot pogoj za prijavo na določeno delovno mesto zahtevajo večletne izkušnje s področja svojega dela. Za zagotavljanje večje fleksibilnosti delovnega trga in spodbujanje zaposlovanja mladih obstajajo številni ukrepi ter različne oblike delovnega razmerja. Vendar ali ti ukrepi res pomenijo zgolj dobrobit za mladega delavca? V konkretni sodbi je Sodišče EU pod drobnogled vzelo italijansko ureditev pogodbe o občasnem delu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Razpisi

Avtor ni naveden, 7.9.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2017 Ur. l. RS, št. 45/17 1. Notarski pomočnik (pri notarju Jožetu Rožmanu iz Domžal) - Notarska zbornica Slovenije; rok je 9. september. 2. Notarski pomočnik (pri notarki Evi Simoni Tomšič iz Ljubljane) - Notarska zbornica Slovenije; rok je 9. september. 3. Štiri
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Zakrčenost

Primož Cencelj, 7.9.2017

Ostalo

Primož Cencelj, Pravna praksa, 33/2017Letos sem imel veliko čast spremiti prvorojenca na prvi šolski dan in v mislih se mi je odvila prava refleksija lastnega prvega dne. Seveda pa je razmišljanje šlo v smeri primerjave časov in konceptov. Že predstava dobrodošlice za otroke je bila izjemno pomenljiva. Starejši otroci so samozavestno in odlično nastopili ter zaplesali. Je bilo pa zanimivo opazovati, da ko se je glasba zavrtela, so se ritmu predali samo nastopajoči in nekateri novi osnovnošolci. Starši, učitelji in celo učiteljica plesa pa so samo togo strmeli in opazovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku - ugovor izpolnitve obveznosti - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika

Avtor ni naveden, 7.9.2017

Civilni sodni postopki, Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2017Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja ni predmet civilnega izvršilnega postopka. Ker je dolžniku uspelo dokazati, da je davčni odtegljaj za upnika obračunal in plačal državi, je v okviru presoje utemeljenosti ugovora delne izpolnitve treba šteti, da je bila terjatev v višini plačanega davčnega odtegljaja izpolnjena, pri čemer izvršilnemu sodišču ni treba presojati, ali je bila višina davčnega odtegljaja pravilna oziroma, ali je pravilno, da je bil davčni odtegljaj sploh odtegnjen in plačan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Odgovor na komentar sodne odločbe na temo kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 7.9.2017

Banke in hranilnice

Robert Preininger, Pravna praksa, 33/2017Višje sodišče v Mariboru s sklepom v zadevi I Ip 289/2017 z dne 14. junija 2016 veljavnosti valutne klavzule ni obravnavalo (niti pretežno, še manj pa izključno) zgolj z vidika poštenosti splošnih pogodbenih pogojev, kot je to zapisano v naslovu omenjenega članka. Zato je razprava o razmejevanju med splošnim pogodbenim pogojem in glavno pogodbeno obveznostjo z vidika vsebine sklepa I Ip 289/2017 brez večjega pomena, nadaljnje izhodišče za kritiko navedene sodne odločbe, ki pretežno izhaja iz napačne domneve, da je sodišče obravnavalo veljavnost valutne klavzule zgolj ali pretežno le z vidika (nepoštenega) splošnega pogodbenega pogoja in 23. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), pa po mojem mnenju ni ustrezno in ustvarja zmotno predstavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Državna revizijska komisija je sodišče v smislu člena 267 Pogodbe o delovanju EU

dr. Jorg Sladič, 7.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 33/2017V slovenski pravni teoriji se posamično že dalj časa zastopa stališče, da je na področju javnega naročanja Državna revizijska komisija sodišče v smislu člena 267 Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Pojem sodišča v smislu prava EU je avtonomni pojem in se ne določa po pojmovanju slovenskega prava. Temelj v prid stališču, da gre za sodišče v smislu člena 267 PDEU, je sodna praksa Sodišča EU, ki je nastala na podlagi starejše avstrijske ureditve pravnih sredstev zoper odločitve javnega naročnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 7.9.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2017Vacatio legis Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) (Ur. l. RS, št. 10/17) - velja od 14. marca, uporabljati se začne 14. septembra. 2. Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1) (Ur. l.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 7.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 33/2017Sodbe Sodišča 29. junij, 5. julij in 6. julij
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Vsebina PP št.33/2017

Avtor ni naveden, 7.9.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/20173 UVODNIK mag. Andrej Ferlinc Med pravom in interesi 6-8 JAVNA NAROČILA dr. Jorg Sladič Državna revizijska komisija je sodišče v smislu člena 267 Pogodbe o delovanju EU 9-10 OBLIGACIJSKO PRAVO - ODMEV Robert Preininger Odgovor na komentar s
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Vlada RS

Avtor ni naveden, 7.9.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 146. redni seji (31. avgust 2017): - predlog zakona o obrambi, - predlog zakona o službi v Slovenski vojski, - informacija o predvidenih vsebinah pogajanj oziroma usklajevanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja na področju stroš
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 22 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2017(32) 2016(5) 2015(37) 2014(39)
2013(40) 2012(39) 2011(50) 2010(40)
2009(43) 2008(48) 2007(40) 2006(32)
2005(20) 2003(23) 2000(26) 1999(18)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž