IUS-INFO - Strokovna literatura
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Pravna praksa > 4
 

Literatura

Stran 1 / 26
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 646)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Subjektivne meje pravnomočnosti - obseg porokove obveznosti - stečaj glavnega dolžnika

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Domet pravila iz prvega odstavka 498. člena ZGD-1 je omejen na razmerje med družbenikom kot upnikom zoper njegovo lastno družbo (ki je v insolvenčnem postopku) kot dolžnikom. Le v tem razmerju upnik kreditne terjatve (ki je hkrati družbenik) zoper lastno družbo ne more uspešno uveljaviti. Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku, kamor lahko štejemo tudi zavrnitev zahtevka v celoti, pa ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato porok odgovarja upniku za ves znesek prevzete obveznosti po specialni določbi drugega odstavka 1022. člena OZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Stalna poslovna enota - zaprosilo za pojasnilo

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/20141. Kako naj davčni zavezanec izkaže dobičke stalne poslovne enote, ki jo ima slovenska družba v tujini? Iz metodologije za izpolnjevanje obrazca namreč razume, da se pod zaporedno številko 1.1 vključi znesek prihodkov (in ne le dobiček) poslovne enote v tujini, od katerih je bil (oziroma bo) odtegnjen in plačan davek v tujini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca - pravica do odškodnine po ZOZP

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca je po splošnih pravilih odškodninskega prava izključena. Ker je neposredni oškodovanec postal posebno hud invalid zaradi poškodb, dobljenih v prometni nesreči, ki jo je kot voznik zavarovanega vozila povzročil sam, njegovi ženi kot posredni oškodovanki ne pripada niti odškodnina po drugem odstavku 180. člena OZ niti po ZOZP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Nadomestilo za neizrabljeni letni dopust

dr. Nana Weber, 30.1.2014

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 4/2014Uslužbenka je od 10. februarja 2003 zaradi ugotovljene invalidnosti II. kategorije delala s skrajšanim delovnim časom 20 ur tedensko. Od 24. septembra 2012 do 19. novembra 2013 je bila z dela neprekinjeno odsotna zaradi bolezni. Z 19. novembrom 2013 ji je v skladu s 119. členom ZDR-1 delovno razmerje prenehalo po zakonu na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije. Pred nastopom bolezni je v letu 2012 izrabila 33 dni dopusta (16 dni iz leta 2011 in 17 dni iz leta 2012). Neizrabljenega dopusta iz leta 2012 ji je ostalo 23 dni. V letu 2013 je pridobila pravico do 35 dni dopusta, ki ga prav tako zaradi bolniškega staleža ni mogla izrabiti, z izjemo zadnjih osem dni pred prenehanjem delovnega razmerja, ko ni bilo podlage (bolniškega lista) za obračun bolniške odsotnosti. Uslužbenki smo vedno omogočali izrabo dopusta v skladu z njenimi zahtevami, nastanka njene bolezni in invalidske upokojitve pa ni bilo mogoče predvideti. Tako ji je ostal neizrabljen dopust, za katerega je ob odhodu v pokoj zahtevala izplačilo nadomestila. • Ali uslužbenki pripada pravica do nadomestila za neizrabljen dopust v skladu s 164. členom ZDR-1? • Če ji, katere oziroma koliko dni neizrabljenega letnega dopusta je pri tem treba upoštevati in kako se določi višina tega nadomestila? • V povezavi s tem nas zanima tudi prenos letnega dopusta za leto 2012, ki je bil po starem Zakonu o delovnih razmerjih možen do 30. junija 2013, glede na to, da je v letu 2013 stopil v veljavo ZDR-1, ki v četrtem odstavku 162. člena možnost prenosa v določenih primerih podaljšuje do 31. decembra naslednjega leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Obvestilo o začetku veljavnosti mednarodne pogodbe med Vlado RS in švicarskim Zveznim svetom

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Pojasnilo DURS, št. 4217-134/2014, 10. januar 2014 Ministrstvo za zunanje zadeve RS sporoča, da je 14. oktobra 2013 začel veljati Protokol med Vlado RS in Švicarskim zveznim svetom o spremembah Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom švicarske konfederacije o izogibanju d
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Informativni izračun dohodnine za leto 2013 - uveljavljanje stroškov v zvezi z delom v tujini

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Zavezanci - rezidenti Slovenije, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja iz tujine, lahko v skladu s 45. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, pod pogoji in d
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Pridobivanje podatkov s strani staršev ali odvetnika o zaslužku starejšega mladoletnika

Irena Vovk, 30.1.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2014Ali je dopustno, da starši mladoletnega otroka (17 let) od koncesionarja, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom, pridobijo podatek o zaslužku otroka v določenem obdobju in o datumih izplačil? Zahtevek je namreč podal odvetnik staršev, sklicujoč se na 10. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

So delovni migranti res obdavčeni bolj kot drugi?

dr. Jernej Podlipnik, 30.1.2014

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 4/2014V PP, št. 3/2014, smo lahko prebrali zanimiv prispevek o nadnacionalnih vidikih dvojne obdavčitve obmejnih delavcev, katerega epilog je, da so z ukinitvijo posebne davčne olajšave za dohodninske zavezance rezidente, ki so čezmejni delovni migranti, ti posredno (negativno) diskriminirani in da njena ukinitev posega v temeljne svoboščine prostega gibanja na notranjem trgu. Namen tega prispevka ni ponavljati razlogov za črtanje davčne olajšave, ki jih je v svoji odločbi št. U-I-147/12 z dne 29. maja 2013 jasno in razumljivo navedlo že Ustavno sodišče, ampak z vidika davčnega prava pojasniti, da je davčna olajšava za čezmejne delovne migrante pomenila pozitivno diskriminacijo v primerjavi s preostalimi dohodninskimi rezidenti, ki jo je zakonodajalec zaradi odločitve Ustavnega sodišča odpravil. Državni zbor in Vlada namreč v postopku nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Kazenski postopek: legitimnost skozi preverljivost

dr. Primož Gorkič, 30.1.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 4/2014Zdi se, da so časi, ko so razvoj kazenskega procesnega prava narekovala temeljna procesna jamstva, mimo. To ne pomeni, da procesna jamstva kazenskega postopka danes ne sooblikujejo več. Nasprotno, so odločilen, če ne konstitutiven element pravnosti kazenske represije. Vendar pa imamo s procesnimi jamstvi velik problem takoj, ko se z deklarativnega prikimavanja spustimo na raven njihovega izvrševanja. Izvrševanje procesnih jamstev namreč terja, da smo sploh sposobni zaznati trenutek, ko organi kazenskega postopka izgubijo posluh zanje. Z drugimi besedami: če želimo procesna jamstva ohraniti pri življenju, mora biti ravnanje organov kazenskega postopka transparentno in skozi transparentnost tudi preverljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Območne obrtno-podjetniške zbornice bodo iz sredstev stanovanjskih ustanov kovale dobiček

mag. Primož Feguš, 30.1.2014

Delovna razmerja

mag. Primož Feguš, Pravna praksa, 4/2014Obrtna zbornica Slovenije in Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev sta v letu 1991 podpisala Kolektivno pogodbo med zasebnimi delodajalci in delavci, s katero sta uredila nekatere pravice in obveznosti iz delovnih razmerij. Med drugim je omenjena kolektivna pogodba urejala tudi vprašanje reševanja stanovanjskih potreb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/201424. januar - predlog zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov; - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o davku na nepremičnine; - predlog zakona o spremembi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; - predlog zakona o državnem geo
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ-M (Ur. l. RS, št. 91/13) - velja od 6. novembra 2013, nekateri členi pa šele 1. februarja 2014 oziroma za ob
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Pravni napovednik

Irena Vovk, 30.1.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2014
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Iz normativnega programa Vlade RS za leto 2014 Ime akta Rok za sprejem na vladi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin 1. 2. 2014 Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 v letu 2014 31. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Vlada RS

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 42. seji (23. januar 2014): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih; - predlog zakona o državnem geodetskem referenčnem sistemu; - Migracijska politika: stanje in potrebni ukrepi: - predlog izhodišč
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

ne preslišite

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Rsl 1, četrtek, 30. januar, 16.30 Evrožvenket: Finančno opismenjevanje najmlajših ali neoliberalistični verouk? Prihodnje šolsko leto bodo učiteljice in učitelji v osnovnih in srednjih šolah pričeli izvajati finančno opismenjevanje za mlade. Učitelji, ki bodo izvajali interesn
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Informativna osebna evidenca

Irena Vovk, 30.1.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2014(www.zpiz.si) Jeziki: slovenščina Tip: del spletne strani ZPIZ Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: Moj eZPIZ, informativni izračun datuma upokojitve ipd. Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in splošni e-naslov Oglaševanje: brez oglasov
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Evropa

Irena Vovk, 30.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2014Torek, 21. 1. Mobilni delavci. Mobilnost delavcev je eden najpomembnejših dejavnikov, ki bi lahko pomagali povečati rast in zaposlovanje v EU, vendar so davčne ovire še naprej ena največjih težav, s katerimi se srečujejo državljani EU, ki so zapustili matično državo in odšli na delo v drug
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Postavljanje mej rumenemu tisku

Nika Skvarča, 30.1.2014

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 4/2014Rumenizacija tiska je zagotovo ena večjih stranskih škod, ki jih povzroča upad časopisnih naklad. Pod pretvezo, da nudi bralcem tisto, kar si želijo, znižuje kakovost in objektivnost novinarskega poročanja. S tem postajajo prispevki vse krajši, s preprosto vsebino in z vse večjimi naslovi. S senzacionalističnim poročanjem oblast izgublja "kritičnega sogovornika", širša družba pa prostor za soočanje različnih (relevantnih) mnenj. Treba je poudariti, da ta trend ni nikakršna novost. Začel se je že v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so "tiskani mediji v strahu pred izgubljanjem bralcev začeli prodajati objektivno manj pomembne novice, ki so bile bolj namenjene zabavi bralcev kot pa njihovemu obveščanju o družbeno pomembnih temah". Ali je potemtakem že skrajni čas za redefiniranje standardov varovanja svobode izražanja in svobode tiska?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Neposredna uporaba določb prava EU v sporih med posamezniki

Saša Sever, 30.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Saša Sever, Pravna praksa, 4/2014Sodba velikega senata Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi Association de médiation sociale (AMS) je pomembna, ker prinaša novosti glede sočasne uporabe določb direktive in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) v sporih med posamezniki. SEU je sicer o tem vprašanju že odločilo v zadevah Mangold in Kücükdeveci, v katerih je razsodilo, da načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti iz prvega odstavka 21. člena (Naslov III "Enakost") Listine, ki je konkretizirano v Direktivi 2000/78/ES, samo po sebi zadostuje za to, da se posameznikom podeli subjektivna pravica, na katero se kot tako lahko neposredno sklicujejo v sporih med posamezniki. SEU je dodalo, da Direktiva 2000/78/ES ne uzakonja načela enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, temveč ga le konkretizira, načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti pa je splošno načelo prava EU, saj pomeni posebno uporabo splošnega načela enakega obravnavanja. Splošna načela prava EU pa se lahko uporabijo tudi v sporih med posamezniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 30.1.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 4/201430. januar 1882 - Franklin Delano Roosevelt Rodil se je ameriški politik Franklin Delano Roosevelt, edini, ki je bil za predsednika države izvoljen štirikrat zapored. Uvedel je novo ekonomsko politiko, imenovano New Deal in bil eden od pobudnikov ustanovitve Združenih narodov. 1948 - M
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

razpisi

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Ur. l. RS, št. 4/14 1. Notarski pomočnik za določen čas dveh let pri notarki Meti Zupančič iz Ljubljane. - Notarska zbornica Slovenije; rok je 3. februar. 2. Izvršitelj s sedežem na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je rok je 3. februar. 3
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Docere magistri est, discere puerorum

Janez Kranjc, 30.1.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 4/2014Rek bi se po naše glasil "Naloga učitelja je, da uči, učencev, da se učijo". Avtorja in časa njegovega nastanka žal ne poznamo. Izobraževanje je temelj osebnega in družbenega napredka. Na osebni ravni omogoča osebnostno zorenje in ustvarjalnost. Znanje podira predsodke in odpira nova obzorja. Neuk
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Je "hekanje" igralnih konzol v pravu EU res absolutno prepovedano?

Zoran Skubic, 30.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2014Hekanje kot dejavnost ima v sodobnem svetu nedvomno slab sloves. Čeprav v širšem pomenu besede označuje inovativno reševanje kompleksnih problemov, je sam izraz v sodobni kulturi postal sopomenka za - najmanj - sistematično kršitev avtorskih pravic, zlasti v zvezi z (zlo)rabo računalniških sistemov in aplikacij. Vendar pa je aplikativnost hekanja širša, predvsem pa ni a priori prepovedano, pa čeprav je s strani nosilcev avtorskih in prirejenih pravic praviloma vedno nezaželeno. Tako je Sodišče (EU) v nedavni odločitvi v luči Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi določilo polje, pogoje in obseg dovoljenega tehničnega varstva igralnih konzol, s tem pa po drugi strani tudi dovoljen manevrski prostor, ki ga ima v tem okviru posameznik pri njihovi modifikaciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Nova direktiva o javnih naročilih - kakovost namesto najnižje cene

Knez Igor, Friedl Andrej, 30.1.2014

PRORAČUN

Igor Knez, mag. Andrej Friedl, Pravna praksa, 4/2014Sprejeta je bila nova evropska Direktiva o javnih naročilih, s katero se želi doseči cilje, kot so povečanje učinkovitosti javne porabe, olajšanje sodelovanja malih in srednje velikih podjetij pri oddaji javnih naročil, zlasti čezmejnih ponudnikov, poenostavitev in večja prožnost postopkov, spodbujanje e-naročanja, strateška uporaba javnega naročanja za varstvo naravnega okolja in spoprijemanje s klimatskimi spremembami, krepitev družbene odgovornosti, spodbujanje inovacij, zaposlovanje, javno zdravje idr. V normativnih rešitvah upošteva tudi prakso Sodišča EU. Ta direktiva je del celovite reforme evropskega javnega naročanja. Razen nekaterih rešitev, za katere je predviden daljši rok, bodo morale države članice z njo uskladiti svoje predpise v dveh letih od njene uveljavitve. To bo dobra priložnost za izvedbo sistemske reforme našega javnega naročanja, ki jo po predlogih Gospodarske zbornice Slovenije nujno potrebujemo. Kratko bova opozorila le na nekatere glavne novosti, ki jih prinaša Direktiva, še zlasti na novo opredeljeno merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki ga Direktiva uvaja kot pravilo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 26 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 4

Leto objave

2014(40) 2013(43) 2012(40) 2011(49)
2008(44) 2007(50) 2006(25) 2005(22)
2003(32) 2002(23) 2000(25) 1999(28)
1998(37) 1997(37) 1995(43) 1993(38)
1992(21) 1991(49)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž