IUS-INFO - Strokovna literatura
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Pravna praksa > Č
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 193)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Dedna izjava o pozneje najdenem premoženju

Ana Krušič Čotar, 7.6.2018

Dedovanje

Ana Krušič-Čotar, Pravna praksa, 22/2018Postopanje sodišča po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, če se najde premoženje, za katero se ni vedelo, da je del zapuščine, ureja Zakon o dedovanju (ZD) v določbi 221. člena, ki opredeljuje pozneje najdeno premoženje. Na prvi pogled jasna določba odpira številna nerešena vprašanja, ki se neizbežno zastavljajo ob poglobljenem preučevanju relevantne sodne prakse. Eno od njih je vprašanje ponovnega pridobivanja oziroma upoštevanja dednih izjav iz predhodno izvedenega zapuščinskega postopka. S prispevkom želim predstaviti svoje stališče in stališča sodne prakse glede tega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Ob letu osorej

mag. Matej Čujovič, 19.4.2018

Ostalo

mag. Matej Čujovič, Pravna praksa, 15/2018Kdor čaka, dočaka. Potem ko je bil Družinski zakonik (DZ), ki ga je Državni zbor sprejel na seji 16. junija 2011, EPA 817-V, zavrnjen na zakonodajnem referendumu, je zakonodajalcu v drugem poskusu uspelo. Iz zakonskega besedila je izločil teme in določbe, za katere je ocenil, da so ljudstvo vodile k zavrnitvi prvotnega zakonika, in prenovljeni Družinski zakonik, EPA 1682 - VII, sprejel na redni seji 21. marca 2017. Zakonik je bil v Uradnem listu objavljen 31. marca 2017. Ker ureja eno od pomembnejših družbenih področij, če ne celo najpomembnejšega, saj sega v pore življenja slehernega od nas, se je zakonodajalec odločil za zelo dolg in redko viden vacatio legis oziroma za dolgo prehodno obdobje od uveljavitve zakonika do pričetka njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

18. člen EKČP - varovalka pred zlorabo vladavine prava?

dr. Jernej Letnar Černič, 12.4.2018

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 14/2018Vladavina prava je v Vzhodni Evropi vsakodnevno v primežu različnih interesov močnih interesnih, političnih, poslovnih, hudodelskih in ostalih skupin. Te se vsakodnevno bodisi skrivoma bodisi javno spopadajo za oblastne privilegije, pri čemer ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev. Vladavina prava se v vzhodnoevropskem miljeju pogosto spremeni v vladavino močnejših, ki pravo nato zlorabijo za odstranitev svojih političnih nasprotnikov. Različni opozicijski politiki ali civilnodružbeno dejavni aktivisti se tako pogosto znajdejo v priporih ali zaporih, kamor jih, pogosto pod pretvezo kazenskih postopkov, pošlje trenutna oblast - po navadi zmagovita stran v političnih obračunavanjih. Ta kazenskopravni aparat tako uporablja za izključitev osebe iz političnega in javnega življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Je sodba v zadevi Čeferin res hladen tuš za sodstvo?

dr. Rok Čeferin, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Rok Čeferin, Pravna praksa, 5/2018Dr. Vesna Bergant Rakočević je v svojem prispevku z naslovom "Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP" povzela in komentirala sodbo ESČP Čeferin proti Sloveniji. Povzetek sodbe je večinoma korekten, mislim pa, da si nekateri njeni komentarji zaradi bolj objektivne predstavitve navedene sodbe vendarle zaslužijo odgovor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Javna obsodba - fizičnega - nasilja nad sodnikom VS

Teršek Andraž, Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 21.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 49-50/2017Podpisani smo bili med naslovniki spodnjega pisma. Njegova vsebina govori sama zase. A jo spodaj naslavljava tudi s svojo izjavo - protestno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Vladavina prava v primežu boja za moč

Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič, Pravna praksa, 47/2017Vladavina prava skoraj trideset let po demokratizaciji v srednji in vzhodni Evropi še vedno ni zaživela v polni meri. Še vedno je predmet vsakokratnih interesov "nouveau riche" tranzicijskih elit, ki jo razlagajo kot varstvo svojih zasebnih, prepogosto finančnih, interesov. Institucije Evropske unije in Sveta Evrope so ob vstopu držav srednje in vzhodne Evrope pričakovale, da bodo lahko svoje liberalne vrednote enostavno preslikale v institucije tamkajšnjih novonastalih liberalnih demokracij. A kot nazorno kažejo dogodkih zadnjih let, so podcenjevale moč in predvsem odpor lokalnih elit zoper liberalne vrednote, kot so vladavina prava in varstvo človekovih pravic. Kakšen je torej vpliv evropskih institucij na vladavino prava v srednji in vzhodni Evropi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Dileme svobode izražanja v slovenski družbi

dr. Jernej Letnar Černič, 5.10.2017

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 38/2017Slovenska družba se vsakodnevno zapleta v takšne in drugačne čustvene debate o vprašanjih javnega pomena. Pluralnost je v demokratični in pravni državi za živa bitja kot voda, a kaj ko naši družbi pogosto primanjkuje strpnosti do drugače mislečih. Ena izmed omenjenih je ognjevita debata, ki že dalj časa poteka o pojmu sovražnega govora, saj se krešejo mnenja in dviga pritisk glede njegove opredelitve ter potrebnosti in smiselnosti njegovega pregona. Razprave o opredelitvi prepovedi sovražnega govora so v tranzicijski družbi, kot je slovenska, gotovo še posebej pomembne, ker je svoboda izražanja ključna za njeno dozorevanje in zrelo delovanje. Jasno je, da lahko čezmerni posegi v svobodo izražanja okrnijo delovanje demokratične družbe in učinkovitost nadzora nad nosilci javnih funkcij, zaradi česar je treba svobodo izražanja omejevati s tresočo roko le v najbolj izjemnih primerih. Enako je treba poudariti, da ihtenje nekaterih družbenih in interesnih skupin, ki bi prepovedale vsako izražanje, ki jim ni po godu ali nasprotuje njihovi ideološki usmeritvi, zagotovo ni dobrodošlo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Olajševalne in obteževalne okoliščine

Čejvanovič Jan, Babnik Ana, 27.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Čejvanovič, Ana Babnik, Pravna praksa, 36-37/2017Prispevek obravnava sodno prakso višjih sodišč in Vrhovnega sodišča s področja olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Cilj prispevka je celostna obravnava okoliščin, po katerih posegajo slovenska sodišča pri odmeri kazni obsojenemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Sodba v imenu temeljne norme

Svetlič Rok, Letnar Černič Jernej, 20.7.2017

Sodišča

dr. Rok Svetlič, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2017Vrhovno sodišče je konec letošnjega maja podalo sodbo v opravilni zadevi I Ips 306/2009, v kateri je hči Viktorja Habiča z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljala razveljavitev sodbe "Izrednega vojaškega sodišča narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije", izrečene na t. i. kočevskem procesu oktobra leta 1943, s katero je bil njen oče (poleg številnih drugih) med drugim zaradi "narodnega izdajstva" po ekspresnem postopku obsojen na smrtno kazen. Vrhovno sodišče je njeno zahtevo zavrnilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Podaljšanje poskusnega dela

Ana Čeh, 25.5.2017

Delovna razmerja

Ana Čeh, Pravna praksa, 20-21/2017Navidezno jasna, a skopa določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v zvezi z institutom poskusnega dela puščajo več odprtih vprašanj, eno izmed njih je tudi vprašanje podaljšanja poskusnega dela, s katerim se je pred kratkim ukvarjalo Vrhovno sodišče RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Vsebinska obravnava ustavne pritožbe kot luksuz peščice

dr. Jernej Letnar Černič, 13.4.2017

Ustavno sodišče

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 15/2017Ustavno sodišče je 30. marca letos predstavilo letno poročilo o delu za leto 2016. V lični in pregledni publikaciji so prikazane predvsem najpomembnejše zadeve iz lanskega leta ter številčni in statistični podatki o delu Ustavnega sodišča v preteklem letu. Publikacija je pomembna, saj tako širša javnost pridobi vsaj kanček vpogleda v sicer pogosto zaprto delo ustavnih sodnikov in njihovih svetovalcev. V tem prispevku se osredotočam predvsem na delo Ustavnega sodišča na področju postopkov in obravnavanja ustavnih pritožb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Popravek odbitka DDV v primeru prisilne poravnave

mag. Joži Češnovar, 24.11.2016

Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Joži Češnovar, Pravna praksa, 45-46/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče) se je ob reševanju revizije v upravnem sporu odločilo prekiniti postopek in Sodišču Evropske unije (SEU) zastaviti tri vprašanja glede pravilne razlage 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV). Pravilna razlaga teh členov Direktive o DDV bo Vrhovnemu sodišču pomagala razsoditi, ali Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) za davčnega zavezanca, nad katerim je bila potrjena prisilna poravnava, res določa obveznost popravka odbitka vstopnega DDV, vsebovanega v terjatvah oziroma v delu terjatev, ki mu jih zaradi prisilne poravnave ni treba več plačati, kot to trdi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Prepoved konkurenčne dejavnosti - razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo

Biljana Čamber Ristić, 19.8.2016

Delovna razmerja

Biljana Čamber-Ristić, Pravna praksa, 31-32/2016Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) z namenom zagotavljanja delavčeve lojalnosti delodajalcu ureja zakonsko in pogodbeno prepoved konkurenčne dejavnosti. Z ureditvijo zakon zagotavlja spoštovanje načela lojalne konkurence tako, da delavec, ki v času trajanja delovnega razmerja pri opravljanju dela pri delodajalcu pridobi posebna znanja, povezave, izkušnje in podatke iz sfere delovanja delodajalca, ki jih ne bi mogel pridobiti drugje oziroma pri drugem delodajalcu, takšnih posebnih znanj niti v času trajanja delovnega razmerja niti določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo uporabljal za svojo korist ali korist koga drugega in s tem ne bo povzročal škode delodajalcu, pri katerem je pridobil ta posebna znanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna negotovost dedičev v zvezi s cenitvijo premoženja

Tina Čeh, 21.7.2016

Dedovanje

Tina Čeh, Pravna praksa, 29-30/2016V praksi je zaznati težave dedičev, kadar sodišče v zapuščinskem postopku ne opravi cenitve premoženja v skladu s 184. členom Zakona o dedovanju (ZD), dediči pa po ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do vrednosti podedovanega premoženja. Gre za primere, ki vplivajo na pravno negotovost dedičev in so hkrati vprašljivi z vidika ekonomičnosti postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Dedovanje zakonca, ko je zapustnik preživel svojega edinega otroka

Tina Čeh, 7.7.2016

Dedovanje

Tina Čeh, Pravna praksa, 27/2016Zakonec zapustnika v skladu z Zakonom o dedovanju (ZD) deduje v prvem ali v drugem dednem redu. V slednjem takrat, ko pokojnik "ni zapustil potomcev" (prvi odstavek 14. člena ZD). Primeri kažejo, da se z določbo prvega odstavka 14. člena ZD hitro zaobjame ne le primere, ko zapustnik sploh ni imel otrok, ampak tudi primere, ko je zapustnik preživel svojega edinega potomca. Vendar ali lahko obe situaciji res enačimo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Kaznovanje davčnih prekrškov z globami Finančne uprave RS

Čokelc Stanko, Križman Ana, 3.9.2015

Davčne službe

dr. Stanko Čokelc, Ana Križman, Pravna praksa, 34/2015Finančna uprava RS (FURS) lahko v hitrem postopku o prekršku po 402.a členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) izreče globo v katerikoli višini znotraj razpona, ki je predpisan v 394., 395., 397., 398., 398.a in 398.b členu ZDavP-2 in v 141. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Zanimalo naju je, kako je FURS v letih 2011-2014 izrekal globe za prekrške in kakšni so bili izidi sodb okrajnih in višjih sodišč za davčne prekrške davčnih zavezancev, ki so vložili zahtevo za sodno varstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Problematika udeležbe v nepravdnih postopkih

mag. Matej Čujovič, 20.8.2015

Uprava

mag. Matej Čujovič, Pravna praksa, 31-32/2015Udeležba oseb v postopku je neločljivo povezana z vprašanjem (ne)pravilnosti oblikovanja tožbenega zahtevka, to pa z vprašanjem materialne (pasivne) legitimacije. Tožnik izbere, koga bo tožil in kako ga bo tožil. Sodišče se mora v okviru materialnopravne presoje vprašati, ali je zahtevek pravilno usmerjen oziroma, preprosto povedano (če se omejim samo na vprašanje udeležbe), ali je tožena prava stranka. Nadalje je treba odgovoriti na vprašanje, kaj stori sodišče, kadar ugotovi, da ni(so) tožena/e prava/e oseba/e. Ali ima sodišče tu sploh kakršnokoli dolžnost, da stranko opozarja ali celo poziva k popravi oziroma dopolnitvi ali spremembi postavljenega tožbenega zahtevka glede osebe, za katero je sama izbrala, da jo toži, ali pa ob ugotovitvi, da je pasivna legitimacija zgrešena, tožbeni zahtevek preprosto zavrne. To vprašanje je aktualno predvsem v kompleksnejših primerih, recimo pri večjem številu oseb na pasivni strani v primeru sosporništva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Preiskava sektorja elektronskega trgovanja

Janja Čevriz, 9.7.2015

Varstvo konkurence, cene

Janja Čevriz, Pravna praksa, 27/2015Evropska komisija je maja letos na svojih spletnih straneh objavila novico, da začenja konkurenčnopravno preiskavo sektorja elektronskega trgovanja na področju celotne EU. Preiskava, ki je le eno od orodij za izpolnitev programa tako imenovanega Enotnega evropskega digitalnega trga, naj bi prečesala evropski trg, iščoč pri tem ovire, ki stojijo na poti temu cilju. Kakšne prakse pri elektronskem poslovanju je s konkurenčnopravnega vidika Komisija obsojala doslej? Ali bo preiskava posvetila luč na nove vrste prepovedanih praks? Bo botrovala spremembi regulacije? Navsezadnje, kaj si lahko od preiskave obetajo gospodarske družbe?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Preiskava poslovnih prostorov v okviru konkurenčnega prava in kršitev pravice do zasebnosti

Janja Čevriz, 4.6.2015

Varstvo človekovih pravic

Janja Čevriz, Pravna praksa, 22/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevah Vinci Construction proti Franciji in GTM GCS proti Franciji ugotovilo, da sta preiskava poslovnih prostorov pritožnikov ter postopek za sodno varstvo tega ukrepa kršila 6. oziroma 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Neustavna razlaga in uporaba 68.a člena ZDavP-2 ter določb o zastaranju v finančnih preiskavah

dr. Janez Čebulj, 14.5.2015

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Janez Čebulj, Pravna praksa, 19/2015Po uveljavitvi 68.a člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) sta se v postopkih davčnih (finančnih) preiskav postavili tudi naslednji vprašanji: prvič, ali je v skladu z Ustavo razlaga (in uporaba) 68.a člena ZDavP-2, po kateri davčni organ v postopku, uvedenem na njegovi podlagi, zajame tudi dohodke, pri katerih je pravica do odmere davka ob uveljavitvi 68.a člena že zastarala, in drugič, ali sme davčni organ s sklepom ustaviti postopek zaradi zastaranja, če je zavezanec vložil davčno napoved na podlagi samoprijave?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Pristojnost, položaj in zmožnosti konkurenčnopravnih organov

Janja Čevriz, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Čevriz, Pravna praksa, 1/2015Splošno sodišče EU je s sodbo z dne 17. decembra v zadevi Si.mobil telekomunikacijske zadeve, d. d., proti Evropski komisiji potrdilo sklep Evropske komisije, v katerem je ta menila, da je primer zoper tedanjo družbo Mobitel, d. d., že obravnaval tedanji slovenski Urad za varstvo konkurence ter Si.mobilovo pritožbo zavrgel. Gre za prvo sodbo, v kateri je Sodišče EU presojalo zavrženje pritožbe po 13. členu Uredbe 1/2003.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Brezplačna pravna pomoč in nesorazmerno visoki odškodninski zahtevki

Felc Brina, Čebular Mojca, 13.11.2014

Odvetništvo in notariat

Brina Felc, Mojca Čebular, Pravna praksa, 44/2014Po določilih Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) mora prosilec za brezplačno pravno pomoč za njeno dodelitev izkazati dva pogoja, in sicer najprej finančnopremoženjski kriterij (t. i. subjektivni kriterij) in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da sodišče pri dodeljevanju brezplačne pravne pomoči presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in ekonomsko-socialni položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z upravno sodno prakso pa organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju glede objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v odškodninskih sporih ne sme presojati utemeljenosti višine vtoževane odškodnine, čeprav je ta že na prvi pogled resnično pretirano visoka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Za poenostavitev javnega naročanja

Peter Černigoj, 9.10.2014

PRORAČUN

Peter Černigoj, Pravna praksa, 39/2014V predvolilnih nastopih kandidatov za poslance je bilo slišati obljube, da bodo poenostavili postopke javnega naročanja, kar naj bi povečalo učinkovitost porabe javnih sredstev in zmanjšalo obremenitev proračunov in drugih javnih financ. V dosedanjem razvoju pravne ureditve javnega naročanja so se postopki kljub podobnim preteklim obljubam samo dodatno zapletali, kot da bi razvoj zakonodaje o javnem naročanju potrjeval tisto o dobrih namenih, ki tlakujejo pot v pekel. Tisti, ki se z javnim naročanjem ukvarjajo že dovolj dolgo, pravijo, da je bil še najbolj preprost Zakon o javnem naročanju (ZJN) iz leta 1997, čeprav so mu takrat uradniki očitali preveč "pravnih praznin". Nova vlada bo imela dobro podlago za uresničitev predvolilnih obljub tudi v Direktivi o javnem naročanju 2014/24/EU, ki jo mora Slovenija prenesti v svojo zakonodajo najpozneje do 18. aprila 2016. Do takrat bo treba pripraviti in uveljaviti nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄27

Lažja čezmejna izterjava dolgov

Katja Čoh Kragolnik, 10.7.2014

Civilni sodni postopki

Katja Čoh-Kragolnik, Pravna praksa, 27/2014Evropa je vnovič pokazala razumevanje za težave podjetij pri čezmejnem poslovanju. Niti trenutek prepozno. Nova uredba o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah prinaša kanček upanja za milijon podjetij, ki čakajo na svoje plačilo za opravljene storitve oziroma dobavljeno blago. Poglejmo si nekatere ključne novosti, ki jih prinaša Uredba o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, kot so urejene v sprejetem besedilu Evropskega parlamenta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Razlikovanje med obdavčitvijo družbenikov osebnih in kapitalskih družb ni bilo v skladu z Ustavo

Joži Češnovar, 15.5.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Joži Češnovar, Pravna praksa, 19/2014V prispevku v PP, št. 37/2011, sem zagovarjala stališče, da je obdavčevanje ustvarjenega dobička v osebnih družbah, kot ga je urejal Zakon o dohodnini (ZDoh-2), v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in zato neustavno. Tretji odstavek 90. člena ZDoh-2 je namreč določal, da se za namene obdavčevanja kot dividenda šteje in obdavčuje pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika. Ker se po pravilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ta "zgodi" samodejno ob sprejetju letnega poročila družbe, je davčna obveznost za plačilo dohodnine od dividende nastala že v tistem trenutku in neodvisno od dejanskega izplačila dobička družbeniku. Dohodnino od dividende, ki je davek fizičnih oseb, je bilo treba plačati, čeprav si družbenik osebne družbe dobička ni izplačal in je dobiček ostal v družbi. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-175/11 z dne 10. aprila 2014 to tezo tedaj objavljenega članka potrdilo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 48(3) 47(3) 45(1)
45-46(1) 44(6) 43(1) 43-44(1)
42(5) 42-43(1) 41(3) 41-42(1)
40(1) 39(5) 39-40(1) 38(3)
37(6) 36(2) 36-37(2) 35(1)
35-36(1) 34(2) 33(1) 32(1)
31(1) 31-32(3) 29-30(3) 28(1)
28-29(1) 27(4) 26(1) 25(2)
24(5) 24-25(2) 23(2) 23-24(2)
22(3) 22-23(2) 21(7) 21-22(2)
20(7) 20-21(1) 19(6) 19-20(3)
18(3) 17-18(1) 16(4) 16-17(3)
Več...

Leto objave

2018(4) 2017(7) 2016(4) 2015(6)
2014(4) 2013(7) 2012(4) 2011(7)
2010(6) 2009(5) 2008(9) 2007(11)
2006(6) 2005(16) 2004(7) 2003(10)
2002(3) 2001(9) 2000(7) 1999(6)
1998(2) 1997(5) 1996(3) 1995(13)
1994(2) 1993(9) 1992(10) 1991(11)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČ DĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ