IUS-INFO - Strokovna literatura
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Pravna praksa > N
 

Literatura

Stran 1 / 19
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 469)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Novi ustavnopravni dogmatizem?

dr. Aleš Novak, 24.5.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 20-21/2018V svoji čudoviti knjigi Grobnica za Borisa Davidoviča Danilo Kiš opiše prizor, ko v izbo spreobrnjenega Juda, begunca iz Nemčije, vdre množica Touloužanov in prične trgati in teptati učenjakove knjige, on pa jim, odsoten, kot so vedno ljudje njegove vrste, reče, "naj jih ne trgajo, ker ni nevarna množica knjig, nevarna je ena sama".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Blockchain in nepremičnine

dr. Anita Napotnik, 17.5.2018

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 19/2018Tehnologija blockchain oziroma tehnologija veriženja blokov je ena najpomembnejših inovacij na področju informacijsko-komunikacijske znanosti in bo gotovo prodrla na številna področja našega življenja. V tem prispevku je le nekaj razmišljanj o tem, kakšen vpliv bo (oziroma bi lahko) imela na področju nepremičnin, tudi v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Glavobol ob težkih kazenskih zadevah

dr. Marko Novak, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 19/2018V zadnjem času je odmevalo ukrepanje ministra za pravosodje v zadevi TEŠ zaradi zamudnega postopka, zavoljo dolgotrajnosti postopka je prek kratkim zastarala zadeva Serming, v kateri je bil obdolžen koprski župan Popović. Tema primeroma bi lahko dodali še kaj odmevnih, predvsem kazenskih zadev, katerih dolžina postopkov buri duhove splošne javnosti in ki dajejo medijem obilico materiala za poročanje ter - praviloma - kritiziranje prepočasnega delovanja sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Finančna samostojnost je pogoj neodvisnosti

Vlasta Nussdorfer, 19.4.2018

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 15/2018Sodobno razumevanje načela delitve oblasti predpostavlja samostojnost in neodvisnost institucij, ki so poklicane, da opravljajo temeljne funkcije državne oblasti. V Ustavi opredeljeni organi so pri svojem delu relativno samostojni in neodvisni drug od drugega, med njimi nobeden ne prevladuje, obstaja le sistem vzajemne kontrole, prepletene soodvisnosti in ravnovesja. Vsaka od treh vej oblasti, zakonodajne, izvršilne in sodne, namreč deluje v okviru vnaprej jasnega položaja in točno določenih nalog. Zato je zanje zelo pomembno tudi, kakšna je zakonodaja, ki ureja področje javnih financ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Izvrševanje sodbe v zadevi Ališić

Tadeja Novinc, 19.4.2018

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Tadeja Novinc, Pravna praksa, 15/2018Od sprejetja pilotne sodbe v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji (sodba Ališić) so minila že skoraj štiri leta. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je s sodbo Ališić Republiki Sloveniji (RS) naložilo, da mora v enem letu sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s spremembo zakonodaje, da bodo lahko pritožnika in vse druge osebe, ki so v enakem položaju, dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah Ljubljanske banke (LB). RS je 22. junija 2015 sprejela Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP), pristojni organ za izvrševanje sheme, tj. Sklad RS za nasledstvo (sklad), pa je uradno začel s postopki verifikacije 1. decembra 2015. ZNISESČP je za vložitev zahtevkov določil rok, ki se je iztekel 31. decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Nezakonito delo upravnika

dr. Anita Napotnik, 22.3.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 11/2018Etažno lastnico zanima, ali lahko upravnik etažnim lastnikom zaračunava vodenje rezervnega sklada, čeprav cenika za zaračunavanje vodenja rezervnega sklada ni nikoli predložil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Vztrajna pot do enakosti spolov

Vlasta Nussdorfer, 15.3.2018

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 10/2018Zakaj še vedno okoli 8. marca toliko pišemo in govorimo o ženskah, njihovem položaju v družini in družbi nasploh, ko pa imamo vendar ustavo in številne mednarodne akte, ki zagotavljajo enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino? Zakaj smo morali v politiki uvesti prav kvote, da smo na liste dobili tudi kandidatke? Zakaj že leta izbiramo žensko leta, Slovenko leta, Ono 365, znanstvenico leta, kmetico leta ipd.? Zakaj toliko razpravljamo o enakem plačilu za enako delo? Zakaj govorimo zlasti o nasilju nad ženskami in otroki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Začasne odredbe v kolektivnih delovnih sporih

dr. Janez Novak, 22.2.2018

Delovna razmerja, Sodišča

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 7-8/2018Začasna odredba (v nadaljevanju ZO) je odločitev sodišča, ki pred uvedbo sodnega postopka ali med njim na predlog upnika (ali po uradni dolžnosti) zaradi zavarovanja terjatev (predlagatelja ZO) s sklepom odloči o kateri izmed vrst ZO, ki so za denarne terjatve določene v 271. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), za nedenarne terjatve pa v 273. členu. Upnik (predlagatelj ZO) mora verjetno izkazati, da so podani pogoji za izdajo ZO. V kolektivnih delovnih sporih (v nadaljevanju KDS) je pri izdaji ZO treba v prvi vrsti uporabiti določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Postopek v povezavi z izdajo ZO je hiter (prvi odstavek 11. člena ZIZ), urejeni sta pravni sredstvi ugovora in pritožbe (9. člen ZIZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Identifikacijska številka skupnosti etažnih lastnikov

dr. Anita Napotnik, 1.2.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 5/2018Skupnost etažnih lastnikov v Sloveniji nima svoje identifikacijske številke - ne EMŠO, ne matične in ne davčne številke. Glede na to, da je izvrševanje pravne in procesne sposobnosti v praksi vezano tudi na določeno ID-številko, bi bilo treba razmisliti tudi o tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zapravljena ustavna priložnost

dr. Marko Novak, 1.2.2018

Sodišča

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 5/2018V zgodnjih decembrskih dneh lanskega leta je iz hiše ustavne justice na Beethovnovi povsem na tiho med nas priromala odločitev v zadevi št. U-I-225/16, ki smo jo nekateri nestrpno pričakovali. A smo jo tedaj v blišču veselega decembra žal spregledali. Nanjo nas je opozoril šele novinar Dnevnika z objavo članka dne 20. januarja 2018. Če zadevo malce poenostavim, je šlo za zavrnitev pobude višjega sodnika mag. Aleksandra Karakaša za presojo ustavnosti Zakona o sodniški službi (ZSS) v delu, v katerem morajo kandidati za vrhovne sodnike ponovno v Državni zbor, če želijo zasesti to prestižno sodniško funkcijo. Karakaš je tozadevno problematičnost ZSS utemeljeval predvsem z neskladjem zakona z ustavnima načeloma delitve oblasti iz 3. člena URS in neodvisnosti sodstva iz 125. člena URS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Ali lahko fizična oseba v postopkih javnega naročanja nastopa kot ponudnik - stališče Državne revizijske komisije

mag. Njives Prelog Neffat, 14.12.2017

PRORAČUN

mag. Njives Prelog-Neffat, Pravna praksa, 48/2017Senat Državne revizijske komisije je v odločitvi v zadevi št. 018-190/2017 Mestna občina Koper zavzel stališče, da je fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti in ni vpisana v poslovni register, gospodarski subjekt, kar pomeni, da lahko nastopa tudi v vlogi ponudnika. To ima za področje javnega naročanja lahko negativne posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

In-house javno naročanje

Branka Neffat, 23.11.2017

Kultura in umetnost

Branka Neffat, Pravna praksa, 45-46/2017Knjiga In-house javno naročanje avtorice mag. Njives Prelog Neffat (založnika JNP, d. o. o., Ljubljana) je uporaben priročnik, katerega namen je prispevati k praktični in pravilni uporabi instituta in-house razmerja v praksi. Napačna oziroma neupravičena uporaba tega instituta ima za posledico oddajo javnega naročila brez izvedbe ustreznega postopka, ki pa je eden izmed zakonskih znakov za prekrškovno odgovornost naročnika in njegove odgovorne osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Krepitev Varuha človekovih pravic

Vlasta Nussdorfer, 9.11.2017

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 43/2017Po več kot desetletju priporočil Varuha človekovih pravic (v nadaljevanju Varuh) in mnogih mednarodnih opozorilih državi smo letošnjo jesen končno dočakali dopolnitev Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B), ki je pričel veljati 14. oktobra. Zasluge gredo nedvomno Ministrstvu za pravosodje in aktualnemu ministru, ki se je prvi odločil, da skupaj z našo institucijo z dopolnitvijo zakona ustvari osnovni pogoj za pridobitev statusa A (sedaj imamo status B) za državne institucije po Pariških načelih o statusu državnih institucij, vladi kot celoti in seveda parlamentu, ki je brez večjih zapletov, celo zelo hitro, dahnil svoj da.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Sodniki porotniki na tnalu

dr. Marko Novak, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 36-37/2017Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama evropskega celinskega prava ali rimsko-germanske pravne družine in anglo-ameriškega prava (ang. common law), ločuje med (pravimi) "porotniki" iz angloameriških sistemov in "prisedniki" (lat. assessor iz assidere - sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V strokovni literaturi imenujejo prvi model udeležbe laikov pri sojenju tradicionalna porota, drugega pa nemško-francoski model t. i. mešanega sodišča. So pa v Evropi tudi sistemi, ki udeležbe laične javnosti pri sojenju sploh ne poznajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Prisednik, porotnikov surogat

dr. Marko Novak, 13.7.2017

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 27/2017Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama celinskega prava in običajnega prava (common law), ločujemed (pravimi) "porotniki" iz angloameriških sistemov in "prisedniki" (lat. assessor, iz assidere: sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V primerjalnih pravnih postopkih sta ta pojma jasno ločena, v našem SSKJ pa obstaja o tem prava zmeda, kar pomeni, da bralec težko ugotovi razliko. Pri-sednik je gotovo nekdo, ki sedi poleg sodnika, v tem primeru laik. Izraz po-rotnik pa gotovo izhaja iz staroslovanskega izraza rota, ki pomeni prisego, v kasnejših pomenih pa je rota bila denimo tudi izraz za najvišje cerkveno sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Stavka in pravice tretjih oseb

dr. Janez Novak, 22.6.2017

SINDIKATI

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 24-25/2017V našem pravnem prostoru je "stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničitev ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela" (prvi odstavek 1. člena Zakona o stavki - ZStk). Ta definicija med drugim pomeni, da v času stavke delavci ne delajo, torej sploh ne opravljajo svojih delovnih obveznosti, in da v načelu nimajo pravice do plače (razen v primerih iz tretjega odstavka 13. člena ZStk). V točki č) 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS) je določeno, da delovno sodišče v kolektivnih delovnih sporih odloča tudi "o zakonitosti stavke in drugih industrijskih akcij". Katere so "druge industrijske akcije", naše pravo ne ureja. Tako smo pri urejanju tega pomembnega instituta dejansko ostali na začetku, ker imamo urejeno le stavko, drugih industrijskih akcij pa ne. Naša pravna ureditev v zvezi z navedeni pojmi ni primerljiva s številnimi drugimi evropskimi državami, ki poznajo tudi do 25 različnih industrijskih akcij ter seveda tudi pravne in dejanske razlike med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Kako potovati od "uradničkov" do uradnikov?

Vlasta Nussdorfer, 25.5.2017

Uprava

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 20-21/2017Varuh človekovih pravic v svojih letnih poročilih že 22 let ocenjuje stopnjo spoštovanja in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin tako v zakonodajni kot tudi izvršilni in sodni veji oblasti pa tudi v vseh institucijah, v katerih je ljudem odvzeta ali omejena svoboda gibanja. Je namreč svojevrstna oblika nadzora odnosov med ljudmi in institucijami države. Ugotavlja, kritizira, priporoča, zahteva in le redko hvali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Nova izdaja Obligacijskega zakonika z uvodnimi pojasnili dr. Damjana Možine

dr. Barbara Novak, 9.3.2017

Kultura in umetnost

dr. Barbara Novak, Pravna praksa, 9/2017Pri družbi IUS SOFTWARE (GV Založba) je po štirih letih spet izšla nova, tokrat druga, spremenjena in dopolnjena priročna izdaja Obligacijskega zakonika z uvodnimi pojasnili. Razloga za novo izdajo sta predvsem ta, da je prva izdaja pošla in da je vmes prišlo do manjših sprememb v pravni ureditvi obligacijskih razmerij. Med njimi velja omeniti predvsem razveljavitev 184. člena Obligacijskega zakonika (OZ) o dedovanju in odstopu terjatve za povrnitev nepremoženjske škode, ki je posledica v letu 2016 sprejete odločbe Ustavnega sodišča. Spregledati ne gre tudi bogate sodne prakse Ustavnega sodišča z navodili rednim sodiščem, kako je treba z vidika Ustave razlagati določbe o zastaranju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Verifikacija starih deviznih vlog - sodba v zadevi Ališić

Novinc Tadeja, Lovšin Praček Tanja, 23.2.2017

Človekove pravice

Tadeja Novinc, Tanja Lovšin-Praček, Pravna praksa, 7-8/2017Po dolgih letih zamrznitve vprašanja starih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke, katerih obravnava je bila zamrznjena tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (prve pritožbe so namreč prispele že v letih 1998 in 1999), je bila leta 2014 sprejeta sodba v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji. Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju Sodišče) je dne 16. julija 2014 razsodil o pritožbi treh varčevalcev in odločil, da sta Slovenija in Srbija kršili pravico do varstva premoženja po 1. členu Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP) in sta odgovorni za poplačilo deviznih vlog, ki sta jih pritožnikom dolgovali Ljubljanska banka, podružnica Sarajevo, in podružnica Investbanke v Tuzli. Sodišče je ugotovilo, da predstavlja nevključitev pritožnikov in vseh drugih v enakem položaju v shemo za poplačilo starih deviznih vlog sistemski problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Dokapitalizacija in nakup lastnih delnic

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 16.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 6/2017Delniška družba je prodala svojo naložbo po znatno nižji ceni od tiste, po kateri je bila pred leti kupljena. Zaradi tega bo poslovno leto zaključila z izgubo iz poslovanja, ki je ni mogoče pokriti niti z uporabo prenesenega dobička iz prejšnjih let. Družba bo dokapitalizirana, hkrati bodo obstoječi delničarji družbi odprodali delnice z namenom umika. Družba je sicer solventna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Stavka zaposlenih v orkestru Slovenske filharmonije

dr. Janez Novak, 10.2.2017

Delovna razmerja

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 5/2017Od konca novembra 2016 javna občila sporočajo, da so zaposleni v orkestru Slovenske filharmonije (SF) novembra 2016 zagrozili s stavko, če ne bodo izpolnjene njihove stavkovne zahteve (navedene so v točki 2.1.). Ob zahtevah iz sklepa o stavki so zahtevali tudi spoštljivo delovno okolje (brez žalitev in trpinčenja, "mobbinga") in zagotovitev aktivne vloge pri izbiri novega direktorja in dirigenta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Enkratno plačilo obnove fasade s strani etažnega lastnika

dr. Anita Napotnik, 19.1.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 2/2017V večstanovanjski hiši želijo etažni lastniki pristopiti k sanaciji fasade. Vsi etažni lastniki se strinjajo z najemom kredita z zastavo sredstev rezervnega sklada, razen enega etažnega lastnika, ki želi investicijo poplačati v gotovini v enkratnem znesku. V tem primeru bi skladno s Pravilnikom o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad še naprej plačeval osnovni mesečni prispevek v rezervni sklad.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Predlog upnika za začetek stečajnega postopka kot dejanje, ki povzroči pretrganje zastaranja terjatve

Matic Nedog, 12.1.2017

Obligacije

Matic Nedog, Pravna praksa, 1/2017Stečajni postopek se pogosto označuje kot "generalna izvršba" nad premoženjem stečajnega dolžnika. Gre za akademsko poenostavitev, iz katere izhaja pedagoška primerjava s klasičnim izvršilnim postopkom kot "individualno" oziroma "specialno" izvršbo. Lahko je uporabna za študij, ne odraža pa dovolj natančno bistva konkretne pravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Poskrbi za pravice sočloveka - zdaj!

Vlasta Nussdorfer, 22.12.2016

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 49-50/2016Letošnji dan človekovih pravic je potekal pod geslom "Poskrbi za pravice sočloveka - zdaj!" Sprejela ga je Organizacija združenih narodov, pri Varuhu človekovih pravic pa smo mu dodali razpravo o pravičnosti in dobrem upravljanju. V 3. členu našega zakona je namreč določeno, da se lahko Varuh pri svojih intervencijah sklicuje tudi na ti dve načeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Prekarno delo in delovno razmerje

dr. Janez Novak, 1.12.2016

Delovna razmerja

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 47/2016V slovenski laični javnosti in v strokovnem pravnem jeziku se že nekaj časa navajajo in uporabljajo pojmi: prekaren, prekeren, prekarij, prekarno/prekerno delo, celo prekarno/prekerno delovno razmerje (DR). Normativne in strokovne delovnopravne definicije navedenih pojmov nimamo ali pa so opredelitve pomanjkljive, zato strokovno gledano ne vemo, kaj pomenijo in kdaj oziroma v katerih primerih jih smemo uporabljati. Ni jasno, ali naj ta pojem navajamo in uporabljamo z "a" ali z "e", ali lahko govorimo o prekarnem/prekernem delu ali celo o prekarnem/prekernem delovnem razmerju. Če naj velja pravilo, da imajo različni slovnični pojmi (besede, izrazi) v strokovnem jeziku različen strokovni pomen (le tako je mogoče razlikovati posamezne strokovne pojme!), potem je v delovnem pravu uporaba pojma prekarij (in njegovih izvedenk) nejasna in ne vemo, kaj ta pojem v strokovnem smislu pomeni.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 19 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(6) 48(7) 47(3) 46(3)
45(1) 45-46(3) 44(8) 44-45(1)
43(7) 43-44(2) 42(6) 42-43(2)
41(5) 41-42(2) 40(7) 40-41(1)
39(5) 39-40(4) 38(7) 38-39(3)
37(3) 37-38(2) 36(8) 36-37(2)
35(12) 35-36(1) 34(5) 33(6)
33-34(2) 32(7) 32-33(1) 31(3)
31-32(4) 30(6) 29(3) 29-30(6)
28(9) 27(9) 27-28(2) 26(8)
25(8) 25-26(2) 24(8) 24-25(6)
23(11) 22(7) 22-23(4) 21(7)
Več...

Leto objave

2018(10) 2017(13) 2016(17) 2015(16)
2014(8) 2013(15) 2012(6) 2011(9)
2010(5) 2009(3) 2008(11) 2007(6)
2006(45) 2005(55) 2004(50) 2003(55)
2002(32) 2001(14) 2000(12) 1999(12)
1998(8) 1997(7) 1996(11) 1995(15)
1994(2) 1993(14) 1992(15) 1991(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMN OPQRSŠTUVWXYZŽ