IUS-INFO - Strokovna literatura
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Pravna praksa > J
 

Literatura

Stran 1 / 27
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 652)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Koncentracija politične moči in boj proti korupciji v kitajski tradiciji

Staš Janežič, 7.6.2018

Pravoznanstvo, Človekove pravice

Staš Janežič, Pravna praksa, 22/2018Kitajski ljudski kongres je 11. marca 2018 podprl ustavne spremembe, s katerimi sta bili odpravljeni omejitvi števila mandatov za funkciji predsednika in podpredsednika države. S tem je bil položaj aktualnega predsednika Xija Jinpinga - ki hkrati opravlja tudi funkciji generalnega sekretarja Komunistične partije Kitajske in predsednika centralne vojaške komisije - izrazito okrepljen tako na institucionalni ravni kot tudi znotraj vladajoče stranke. Do tradicionalnega spajanja strankarskih in državnih struktur, ki ga z najnovejšimi spremembami na najvišji ravni simbolizira odprava omejitve dveh mandatov za predsednika države kot hkratnega vodje vladajoče stranke, pa je prišlo na še enem pomembnem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Predvolilno

Hinko Jenull, 10.5.2018

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 18/2018Politične stranke v volilni kampanji napovedujejo številne in radikalne ukrepe za povečanje učinkovitosti pravne države. Prednostna naloga naslednjega mandata naj bi bila z avtoritarnim vodenjem narediti red ne le v pravosodju, ampak tudi na drugih področjih. Dramatični, patetični in moralistični pozivi k izboljšanju stanja se vedno pogosteje zaključujejo s populistično parolo o odločni politiki, ki bo znala udariti po mizi. Pričakovano glede na zapletene, utrujajoče in zbirokratizirane mehanizme delovanja sodobne demokratične države zahodnega tipa. Za razmerja med politiko in pravosodjem pa skrajno nevarno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Pogoji za koncesijo za rabo vode

dr. Miha Juhart, 12.4.2018

Varstvo okolja

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 14/2018•Ali je posest kot pogoj za podelitev koncesije za rabo podzemne vode, ki ga na podlagi Zakona o vodah (ZV-1) določa koncesijski akt Vlade RS (primer: Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtin K-1/67, K-2/70, V-1/72, V-3/75 in V-4/84 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč), treba tolmačiti kot pravno ustaljeni pojem, definiran v 24. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), torej kot dejstvo, in ne kot pravico do posesti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Javnost sojenja in posvečenost mrtvih

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Zakon pooblašča sodišče, da v kazenskem postopku izključi javnost od celote ali dela glavne obravnave, če je to (med ostalim) potrebno zaradi varovanja morale, osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika ali če bi javnost škodovala interesom pravičnosti. Če so po oceni sodišča ti pogoji izpolnjeni, izključi javnost z obrazloženim sklepom, ki se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Poklicne prepovedi

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Namen kazenskega postopka ni le, da se izreče primerna sankcija, povrne povzročena škoda oziroma odvzame korist, krivemu storilcu je treba tudi onemogočiti ponovitev kaznivega ravnanja. Tak preventivni učinek kazenske represije se, poleg začasne izločitve na podlagi prostostnih sankcij oziroma grožnje ob pogojnih obsodbah, zagotavlja z izrekanjem ustreznih varnostnih ukrepov in učinkovanjem pravnih posledic obsodbe. V obdobju obsežnega gospodarskega in finančnega kriminala je še posebej pomembno, da se z opisanima načinoma skušajo preprečiti zlorabe, ki jih omogoča delovanje v okviru določenega poklica, dejavnosti ali dolžnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kriteriji za presojo jasnosti in razumljivosti pogodbenih pogojev kreditov

Baghrizabehi Denis, Jakšič Jure, 22.2.2018

Obligacije, TRGOVINA

Denis Baghrizabehi, Jure Jakšič, Pravna praksa, 7-8/2018Sodišče Evropske unije (EU) je izdalo sodbo v zadevi Ruxandra Paula Andriciuc in drugi proti Banca Românească SA (v nadaljevanju sodba). Sodba je pomembno (zavezujoče) vodilo za potrošnike v Sloveniji, ki so v času veljave Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) najemali kredite v tuji valuti (pristna valutna terjatev). V njej je Sodišče EU podalo kriterije za presojo jasnosti in razumljivosti jezika pogodbenih pogojev kreditnih pogodb, v katerih je določeno, da je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Iz odklonilnega mnenja ad hoc sodnika Galiča v zadevi Čeferin proti Sloveniji

Miha Jesenko, 22.2.2018

Človekove pravice

Miha Jesenko, Pravna praksa, 7-8/2018Ker je profesor dr. Galič, ad hoc sodnik v zadevi Čeferin proti Sloveniji, ravno zaradi sojenja v tej zadevi omejen pri medijskem odzivanju glede te zadeve, sem se po nekaterih odzivih odločil, da objavim prevod izbranih točk iz ločenega mnenja ad hoc sodnika Galiča, saj članek profesorja dr. Toplaka o tej zadevi ni naslovil ključnih poudarkov iz ločenega mnenja, kljub temu, da ločeno mnenje izpostavlja že v naslovu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo

dr. Vid Jakulin, 1.2.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2018Konec decembra leta 2017 je izšel komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Tako smo po petnajstih letih dočakali izid novega komentarja posebnega dela kazenskega zakonika, saj so izvodi komentarja posebnega dela, ki ga je leta 2002 izdal isti avtor, že davno pošli. Ob tem je treba izpostaviti, da je to prvi komentar novega KZ-1, ki je začel veljati prvega novembra leta 2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Cesarstvo, Maršalat, Komisija

Hinko Jenull, 18.1.2018

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 2/2018Najtežjih primerov je vedno več, ne le v naši državi, ampak tudi širše. Tako berem, da je v ZDA resen raziskovalec vložil tožbo zoper Nacionalno akademijo znanosti zaradi objave prispevka, v katerem so drugi znanstveniki grajali njegov izračun maksimalnega učinka obnovljivih virov. Sodnik bo v tej zadevi gotovo pred zahtevno nalogo, saj je zatrjevana prizadetost strokovnega ugleda povezana s presojo zapletenih teorij s področja vodne, vetrne in sončne energije. A tudi za take zadeve ima pravosodje zadostna procesna orodja. Kako potem ne bi bilo sposobno prepoznati, obravnavati in lege artis rešiti izstopajočih primerov ljudi, "ki znotraj pravnih in drugih institucij niso dobili pomoči, kot so jo pričakovali, in zato doživljajo svoj položaj kot krivičen".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Tipka Človek

Miha Jesenko, 21.12.2017

Kultura in umetnost

Miha Jesenko, Pravna praksa, 49-50/2017Profesorja dr. Marka Pavlihe ni treba posebej predstavljati. Med drugim ga kot pravnega strokovnjaka in pisatelja opredeljuje tudi obsežen opus knjižnih del. V tem prispevku bom na kratko strnil misli ob zvoku spuščene zadnje platnice najnovejše knjige dr. Pavlihe izpod tipkovnice z ugriznjenim jabolkom. Knjigo 'Pritisni na tipko Človek' je letos (2017) izdalo podjetje IUS Software, GV Založba, v njej pa je na 321 straneh zbranih 34 na prvi pogled zelo različnih esejev, razdeljenih v pet poglavij oziroma tematskih sklopov, vendar pa nit, ki se plete skozi prispevke, z naraščanjem številk na dnu listov postaja vedno bolj čvrsta in homogena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

V kolesju

Hinko Jenull, 14.12.2017

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 48/2017Pravkar zaključeno sodelovanje v Državnotožilskem svetu me je utrdilo v prepričanju, da pravosodje nujno potrebuje dolgoročen in celovit kadrovski model, ki bo nadgradil sedanje razpršene, zapletene in dolgotrajne izbirne postopke, pravosodnim funkc
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Kaj je pravičnost?

mag. Martin Jančar, 16.11.2017

Kultura in umetnost

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 44/2017Prvo, kar bo kogarkoli, ki je kdaj prestopil prag kake pravne fakultete, pri knjigi Kaj je pravičnost? zbodlo, je gotovo kombinacija imena Hans Kelsen in pojma pravičnost. Kaj ni to tisti, se bo marsikdo vprašal, ki slovi prav po tem, da je zatrjeval, da pravičnost nima kaj dosti opraviti s pravom samim? In res, Hans Kelsen je tisti, ki je s svojo Čisto teorijo prava iz pravne znanosti "zbrisal" vrednote, dejstva in vsebino norm. Čisto teorijo prava zanima le pozitivno pravo, njegova formalnologična zgradba in povezave med njegovimi sestavinami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Ali je pravo pripravljeno na izzive umetne inteligence?

Jure Jakšić, 9.11.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jure Jakšić, Pravna praksa, 43/2017Razvoj umetne inteligence eksponentno narašča, prav tako tudi njena uporaba v vsakdanjem življenju. Umetna inteligenca je sistem, ki je ustvarjen umetno, a hkrati vsebuje karakteristike, ki so lastne človeku. Sposobna je učenja na podlagi izkušenj, razumevanja, logičnega sklepanja in reševanja zapletenih problemov. Kot taka pokuša imitirati človeško razmišljanje. Njena najimenitnejša lastnost je avtonomnost, ki se kaže v sprejemanju odločitev, ki so neodvisne od proizvajalca, programerja, imetnika ali končnega uporabnika, skratka človeka. S tem je povezana bojazen, da bi dolgoročno presegla človeško intelektualno zmožnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Kazenski postopek v duhu časa

Hinko Jenull, 26.10.2017

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41-42/2017V razpravi o metodologiji kazenskega procesnega prava na letošnjih Dnevih slovenskih pravnikov je dr. Zlatan Dežman opozoril, da se moramo ob vladnem predlogu sprememb in dopolnitev kazenskega postopka (novela ZKP-N) vprašati tudi o "duhu časa", v katerem je bil napisan. Vprašati pa se moramo tudi o "duhu nosilcev", ki so predlog s politično silo uveljavljali do neuspešnega konca zakonodajnega postopka. Obojega se ta zgodba dotika v več točkah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Digitalizacija prava: pametne pogodbe v verigi podatkovnih blokov

Jadek Aljaž, Merc Peter, 27.9.2017

Obligacije

Aljaž Jadek, dr. Peter Merc, Pravna praksa, 36-37/2017Industrija 4.0., ki je v polnem razcvetu, prinaša digitalizacijo na vseh področjih. Pravo ni izjema. Tako imenovane pametne pogodbe, o katerih bo govora v prispevku, dokazujejo, kako lahko inovativna tehnologija, kot je tehnologija veriženja podatkovnih blokov (ang. "blockchain"), disruptivno poseže tudi na področje pogodbenega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Videz nepristranskosti

Hinko Jenull, 14.9.2017

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 34/2017Odločitev predsednika vrhovnega sodišča o izločitvi predsednika in podpredsednice okrožnega sodišča zaradi dvoma v njuno nepristranskost, ker sta komentirala veljavno zakonsko ureditev, odpira širša vprašanja o uporabi tega instituta. Kakšne so podlage odločanja, kje so meje uveljavljene strogosti, ki sega do Beethovnove in Strasbourga, in kakšne bodo posledice za zaupanje v sodstvo pri najširši javnosti, v strokovnih krogih in v sodstvu samem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kršitev po cilju ali po učinku - učinek sodbe v zadevi Groupement des cartes bancaires

mag. Živa Južnič, 24.8.2017

Varstvo konkurence, cene

mag. Živa Južnič, Pravna praksa, 30-31/2017V konkurenčnem pravu velja pravilo, da so prepovedani le tisti omejevalni sporazumi, katerih cilj ali učinek je omejevanje konkurence. Nedoločnost teh pravnih pojmov je začelo zapolnjevati predvsem Sodišče EU, ki je v ustaljeni sodni praksi pojasnilo, da se, razen v primerih, ko je cilj sporazuma očitno protikonkurenčen, člen 101(1) PDEU ne more uporabiti le na podlagi uporabe pravnoformalnih terminov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Na meji, pri šanku

Hinko Jenull, 13.7.2017

Republika Hrvaška

Hinko Jenull, Pravna praksa, 27/2017Odločbe mednarodne arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško kljub pozivom naših politikov ne morem spoštovati. Lahko jo, kolikor me kot posameznika zadeva, zgolj upoštevam. Spoštovanja bi bila deležna, kakor velja za vsako razsodbo, če bi tribunal po skrbno izvedenem postopku na podlagi natančno ugotovljenega dejanskega stanja oblikoval odločitev, ki bi bila v skladu z zaupanim mandatom, in jo prepričljivo obrazložil. Dobili pa smo neprimerno, na hitro in z levo roko začrtano mejo, tako na morju kot na kopnem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Besede

Hinko Jenull, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 20-21/2017Sodobna družba je, veliko bolj kot daljnega leta 1964, ko je bila ta misel zapisana, zdrknila v jezik brez teže in pomena. Današnja "bit in čas" izražajo prazne lupine besed, ločene od vsebine, oropane ugleda, vprežene v službo laži in žalitev. Pa ni bilo vedno tako. V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Naj to razumemo dobesedno ali v prenesenem smislu, bistvo ostane enako. Ker prenašajo spoznanja, misli in občutke, je besede treba izbirati previdno in uporabljati spoštljivo, povsod in vedno, v zasebnem in poklicnem svetu, v javnem prostoru pa še posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Odgovornost za prekrške pri prenehanju pravne osebe

Hinko Jenull, 11.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 18/2017Pravni osebi (d. o. o.) je bila zaradi prekrška po 19. točki prvega odstavka 21. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, storjenega 16. decembra 2013, dne 15. januarja 2014 s plačilnim nalogom izrečena globa. Od 13. novembra 2014, torej v času, ko je že bil izdan plačilni nalog in zoper njega vložena zahteva za sodno varstvo, sodišče pa o tej zahtevi še ni odločilo, je bila pravna oseba v stečajnem postopku. Sodišče, ki za stečajni postopek ni vedelo, je s sodbo z dne 25. januarja 2016 zavrnilo zahtevo pravne osebe za sodno varstvo. Stečajni postopek je bil končan brez razdelitve s sklepom z dne 7. novembra 2016, ki je postal pravnomočen dne 23. novembra 2016. Globa, ki je bila pravnomočno izrečena pravni osebi, ni bila plačana, niti izterjana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

EU: Z majhnimi koraki v diktaturo

Mrva Blaž, Jesenko Miha, 6.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Blaž Mrva, Miha Jesenko, Pravna praksa, 14/2017V Ljubljani se je mudil britanski predavatelj, publicist, dolgoletni novinar pri državni televiziji BBC in konspirolog David Icke, ki trdi, da je v EU vedno manj svobode. Z njim smo opravili intervju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Moč pravnega izročila

Hinko Jenull, 6.4.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 14/2017Kontinuiteta nima vedno enakega pomena. Slednji je odvisen je od področja, na katerem se uveljavlja, od dosežkov in časovnega zamika. Najbolj pa od vrednotenja, ki bolj kot objektivnim znanstvenim dejstvom sledi trenutnim interesom in načrtom. Dvojnost doživljanja (istih) dogodkov in junakov kot (enkrat) pozitivnih in (drugič) negativnih je značilna tudi za pravno področje. Medtem ko enotno častimo določitev slovenščine za uradni jezik na sodiščih ali uvedbo razglašanja sodb v imenu zakona, se spominjamo celo uveljavitve ODZ v deželah avstrijske monarhije ali pa Code Napoleon na slovenskem ozemlju, je pri časovno bližjih, zlasti ustavnopravnih in političnih, aktih spomin že (še?) precej selektiven. Kaj hočemo, zgodovina kratkoročno ni pravična mati. A to ni današnja tema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Kmetijska politika in promet s kmetijskimi zemljišči

dr. Miha Juhart, 16.3.2017

Kmetijstvo

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 10/2017Oblikovanje nove kmetijske politike in določitev razvojnih smeri kmetijstva kot gospodarske panoge pomembno vplivata na naše življenje jutri. Določitev dolgoročnih ciljev in prednostnih nalog prepustimo stroki, strokovnjakom pa bo verjetno treba prilagoditi tudi pravni red in oblikovati zakonske rešitve, ki bodo zagotavljale učinkovito uresničevanje ciljev in nalog. Možnost za uveljavljanje posebne ureditve, s katero se zagotavlja uresničevanje javnega interesa na področju kmetijske politike, izhaja iz drugega odstavka 71. člena Ustave RS, ki izrecno poudarja, da se varstvo kmetijskih zemljišč uredi z zakonom. Če to določbo povežemo s splošno določbo 67. člena Ustave RS, ki opredeljuje, da zakon določa pogoje za pridobivanje in uživanje lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, lahko sklenemo, da je določitev posebnih omejitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in regulacija pravnih poslov, s katerimi se pridobi lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih, utemeljena in znotraj meja ustavno dopustnega posega v lastninsko pravico kot temeljno človekovo pravico. Seveda pa je pri določanju teh omejitev treba upoštevati splošna merila, ki veljajo za omejevanje temeljnih človekovih pravic, predvsem pa test sorazmernosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Stroški najemnine v posebni stečajni masi in položaj ločitvenih upnikov

dr. Tone Jagodic, 16.3.2017

Civilni sodni postopki, Obligacije

dr. Tone Jagodic, Pravna praksa, 10/2017Pri vodenju stečajnih postopkov se pogosto pojavljajo tudi vprašanja, v kolikšni meri so ločitveni upniki dolžni nositi stroške, ki nastanejo v času od začetka stečajnih postopkov. Zlasti se problematika pojavlja v primerih, kadar stroški, povezani z določenimi deli premoženja stečajnega dolžnika, presegajo vrednost posameznega dela premoženja, na katerem je priznana ločitvena pravica. V tovrstnih primerih je treba odgovoriti na vprašanja, kako porazdeliti nastale stroške oziroma do katere višine je z njimi možno obremeniti posamezno posebno stečajno maso in jih v posledici nosijo ločitveni upniki in katere stroške, ki nastanejo s premoženjem, ki spada v posebno stečajno maso, krijejo navadni upniki iz splošne stečajne mase. Odgovor na to tematiko je toliko bolj aktualen, ker sodna praksa pri obravnavi te tematike, zlasti pri najemnini kot strošku, ki nastane v stečajnem postopku, ni povsem enotna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Registracija, zavarovanje in tehnični pregled traktorja

Miha Jesenko, 23.2.2017

Cestni promet

Miha Jesenko, Pravna praksa, 7-8/2017Imam status kmeta in v lasti več traktorjev in prikolic. Sem tudi lastnik osebnega avtomobila. Traktorje in prikolice uporabljam vsak dan, osebni avtomobil pa redkeje. Za osebni avtomobil moram vsako leto opraviti tehnični pregled, skleniti registracijo in zavarovanje, za traktorje pa to ni potrebno, čeprav vsak dan vozim z njimi po občinskih in državnih cestah. Zakaj taka razlika?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 27 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(11) 48(7) 47(10) 46(4)
45(6) 44(9) 43(9) 43-44(1)
42(5) 42-43(4) 41(9) 41-42(4)
40(3) 40-41(3) 39(4) 39-40(7)
38(9) 37(7) 37-38(1) 36(7)
36-37(7) 35(17) 35-36(2) 34(10)
33(6) 33-34(1) 32(5) 31(2)
31-32(7) 30(1) 30-31(2) 29(2)
29-30(9) 28(14) 27(11) 27-28(4)
26(8) 26-27(1) 25(13) 25-26(4)
24(7) 24-25(8) 23(13) 23-24(1)
22(13) 22-23(3) 21(9) 21-22(7)
Več...

Leto objave

2018(9) 2017(21) 2016(21) 2015(18)
2014(27) 2013(28) 2012(24) 2011(19)
2010(26) 2009(37) 2008(42) 2007(33)
2006(31) 2005(40) 2004(40) 2003(41)
2002(23) 2001(15) 2000(20) 1999(22)
1998(23) 1997(23) 1996(16) 1995(14)
1994(2) 1993(10) 1992(13) 1991(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ