IUS-INFO - Strokovna literatura
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Pravna praksa > E
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 103)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Postulati mednarodnega prava

Branko Erčulj, 22.2.2018

Kultura in umetnost

Branko Erčulj, Pravna praksa, 7-8/2018S pravnega stališča članku Vasilke Sancin res ni kaj dodati. Zgoščeno in jasno. Vendar zadeva z mejo nima samo pravnega aspekta oziroma dimenzije, ampak veliko več - kolikor jih pač vidimo. In ni nujno, da je pravni aspekt v praksi najpomembnejši, odločilni. Čeprav smo naučeni, da je tako, da se torej ostali principi in kriteriji morajo ukloniti pravnemu. Da bo zadeva urejena tako, kot bo odločeno na pravnem področju. Zgodovina kaže, da ni nujno tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Izvorno oglaševanje med dobrimi poslovnimi običaji in zakonodajo: EU, ZDA in Slovenija

Peter Erjavec, 21.12.2017

TRGOVINA

Peter Erjavec, Pravna praksa, 49-50/2017Izvorno oglaševanje oziroma native advertising je dandanes ena najuspešnejših tržnih tehnik pri doseganju ciljnih skupin potrošnikov. Pojavlja se tako v tiskanih kot elektronskih medijih, računalniških aplikacijah ipd. Tehnika uspešno opušča standardne oglaševalske komponente (prepoznaven oglaševalski nagovor, avdiovizualna vpadljivost, pretiravanje) ter oglasne enote pojavnostno in vsebinsko približuje neoglaševalskemu okolju, v katerem se nahaja; ali drugače rečeno - kameleonsko posnema obliko in funkcijo svojega nosilca in se predstavlja kot njegova naravna vsebina. Pri tem obstaja visoka stopnja verjetnosti, da bo zaradi tovrstnega načina oglaševanja prišlo do izkrivljenega ekonomskega obnašanja na potrošniški strani, saj potrošniki ne bodo sposobni spregledati resnične (pristranske) narave ogledovanih oglasnih enot. Članek obravnava problematiko netransparentnega izvornega oglaševanja v okviru sistemov zatiranja nelojalne konkurence v EU in ZDA, analizira stanje in pomen dobrih poslovnih običajev v obeh sistemih, končno pa se naveže tudi na ureditev v slovenskem pravno-gospodarskem prostoru in ponudi nekaj smernic za njeno izboljšavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Delni kopernikanski obrat Sodišča EU glede razmerja med nacionalnim ustavnim redom in pravom EU

Anže Erbežnik, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 49-50/2017Sodišče EU je v zadevi M. A. S. in M. B. ("Taricco 2") revidiralo svoje stališče iz zadeve Taricco in drugi, C-105/14, z dne 8. septembra 2015 ter odprlo novo poglavje glede pojmovanja primarnosti prava EU v smislu bolj harmoničnega sobivanja z nacionalnimi ustavnimi redi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Predhodne sestavine med zakonitim in prepovedanim

mag. Tanja Frank Eler, 26.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 41-42/2017Eden manj očitnih, vendar zato nič manj pomembnih vidikov proizvodnje prepovedanih drog je promet s predhodnimi sestavinami oziroma prekurzorji za njihovo izdelavo. Za proizvodnjo večine prepovedanih drog (predvsem sintetičnih; pa tudi za predelavo naravnih) so namreč potrebne številne kemikalije. Iz tega razloga je promet z njimi v večini držav strogo nadzorovan, pri čemer je največja težava dejstvo, da gre hkrati za snovi, ki se široko in povsem zakonito uporabljajo v kemični oziroma farmacevtski panogi pri izdelavi plastike, kozmetičnih izdelkov, zdravil ipd. Popolna prepoved prometa s predhodnimi sestavinami tako ne pride v poštev, kakršnekoli omejitve pa otežujejo prost pretok blaga znotraj EU in trgovino s tretjimi državami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Kdaj bomo končno imeli eno višje sodišče?

dr. Andrej Ekart, 27.9.2017

Sodišča

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 36-37/2017Je med razpravo o pravnih sredstvih, ki je tekla na sodniški šoli o noveli ZPP-E dne 12. septembra 2017 v Ljubljani, vzkliknila ena od starost Višjega sodišča v Ljubljani, ki se (po lastnih besedah) namerava kmalu upokojiti. Kajti potem bo sodna praksa naenkrat enotna. In predvidljiva. In ljudje bodo lahko že od vsega začetka vedeli, kaj lahko od sodišča pričakujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in mediji

Katarina Emeršič, 18.5.2017

Človekove pravice

Katarina Emeršič, Pravna praksa, 19/2017Dne 6. in 7. aprila so na Bledu potekali 3. Dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja, v okviru katerih so svoje poglede na nevarnosti za zasebnost, varnost osebnih podatkov, dostopnost odprtih podatkov ter na novo Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov podali številni slovenski pravni in IT-strokovnjaki. Potekala pa je tudi okrogla miza z naslovom Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in mediji, ki jo je vodila dr. Nataša Pirc Musar iz Odvetniške družbe Pirc Musar & partnerji in na kateri so svoje mnenje podali izredni profesor dr. Andraž Teršek, publicist in sociolog dr. Bernard Nežmah ter urednik spletnih portalov medijske hiše Pro Plus Denis Oštir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Vpis prokurista v sodni register (pri zavodih)

Klemen Eržen, 6.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Eržen, Pravna praksa, 14/2017Pravna oseba je umeten subjekt, ki ni sposoben sam oblikovati in izražati volje, zato voljo v njenem imenu izražajo fizične osebe kot zastopniki. Zastopanje je izražanje volje v imenu drugega, ki je pravno učinkovito, kadar izjava zastopnika povzroči sklenitev pogodbe med zastopanim in tretjo osebo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Lestvica Doing Business Svetovne banke - kako izboljšati slovensko uvrstitev

dr. Andrej Ekart, 23.3.2017

Banke, zavodi

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 11/2017Svetovna banka (ang. World Bank) vsako leto objavi raziskavo Doing Business, s katero preverja uspešnost 190 držav po svetu na več področjih. Slovenija je v letu 2016 skupno zasedla 30 mesto, kar je sorazmerno zadovoljiv dosežek. Slovenske uvrstitve na posameznih področjih pa so bile: ustanovitev podjetja (ang. Starting a Business) - 49. mesto, izdajanje gradbenih dovoljenj (ang. Dealing with Construction Permits) - 80. mesto, dostopnost elektrike (ang. Getting Electricity) - 16. mesto, vpis v zemljiško knjigo (ang. Registering Property) - 34. mesto, pridobitev posojila (ang. Getting Credit) - 133. mesto, zaščita manjšinskih delničarjev (ang. Protecting Minority Investors) - 9. mesto, plačevanje davkov (ang. Paying Taxes) - 24. mesto, čezmejno trgovanje (ang. Trading Across Borders) - 1. mesto, uveljavljanje pogodbenih terjatev (ang. Enforcing Contracts) - 119. mesto, reševanje insolvenčnih zadev (ang. Resolving Insolvency) - 12. mesto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Zakonodajni odzivi na pojav novih psihoaktivnih snovi v EU

mag. Tanja Frank Eler, 23.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 7-8/2017Vprašanje nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi (NPS) ni novo, v zadnjih letih pa se ta problem še poglablja. Globalizacija proizvodnje v povezavi z razvojem sodobnih komunikacijskih orodij je povzročila, da se NPS razvijajo, proizvajajo in tržijo izjemno hitro. Podatki Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) kažejo, da je konec leta 2015 v primerjavi z letom 2009 njihovo skupno število naraslo s 166 na prek 600. Podobno podatki evropskega sistema zgodnjega opozarjanja kažejo, da je bilo v letu 2005 zabeleženih 14 do tedaj neznanih NPS, leta 2015 pa je to število naraslo na 98. Zaznali so jih že v več kot 100 državah, kar pomeni, da so postale globalni problem. Umirjanja tega trenda v kratkem torej ni pričakovati. Ob tem pa njihova uporaba predstavlja večje tveganje v primerjavi s tradicionalnimi drogami, ki jih NPS posnemajo, saj je njihov učinek bistveno bolj intenziven.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Dimenzija dokazovanja v evropskem civilnem procesnem pravu

dr. Andrej Ekart, 8.12.2016

Kultura in umetnost

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 48/2016Strinjati se je mogoče, da so znanstvene objave slovenskih pravnikov v tujini redke in da se še redkeje zgodi, da Slovenka vodi obsežno primerjalnopravno raziskavo o aktualni in prominentni temi, ki nato izide kot znanstvena monografija pri mednarodni založbi. Vendar lahko ugotovimo, da je mednarodno odmevnih dosežkov slovenske pravne stroke vedno več. To dokazuje tudi znanstvena monografija z naslovom Dimensions of Evidence in European Civil Procedure (Dimenzija dokazovanja v evropskem civilnem procesnem pravu), ki so jo pri založbi Kluwer Law International (2016, 410 strani) izdali uredniki (in avtorji) Vesna Rijavec, Tjaša Ivanc in Tomaž Keresteš.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Hitreje do kakovostne pravice

dr. Andrej Ekart, 8.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 35/2016Gresta hitrost in kakovost z roko v roki? Na prvi pogled ne. Vendar se je v vsakdanjem življenju marsikdo lahko prepričal, da izurjen mojster delo opravi ne le hitro, temveč tudi kakovostno. Po drugi strani pa lahko nekdo, ki ni izurjen ali se stvari ne loti skrbno in premišljeno, delo opravlja zelo dolgo, pa izdelek kljub temu ni tak, kot bi si ga želel. Ali velja za pravo, ki ga mnogi pojmujejo kot veščino, kaj drugega?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije

Branko Erčulj, 19.8.2016

Ustavno sodišče

Branko Erčulj, Pravna praksa, 31-32/2016 Gospod Mozetič, odprto pismo vam pišem zato, ker vas moje navadno, "zaprto" pismo ne doseže. Pa tudi zato, da državljani Slovenije vidijo, kako se visoka moralna načela ustavnega sodišča izvajajo v vaši praksi. Kakšna so v teoriji, itak vemo, ko vas poslušamo na prireditvah in
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Svoboda veroizpovedi gospodarskih družb

Uršula Esih, 2.4.2015

Pravoznanstvo

Uršula Esih, Pravna praksa, 13/2015Ameriško Vrhovno sodišče je doseglo nov preboj na področju človekovih pravic. V odločbi v zadevi Burwell v. Hobby Lobby Stores, inc. je 30. junija 2014 prvič v svoji zgodovini pravico do svobode veroizpovedi priznalo tudi gospodarskim družbam, vendar z nenavadno omejitvijo, da gre za gospodarske družbe v družinski lasti (angl. closely-held corporations).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Predhodne odredbe na podlagi nepravnomočnih sklepov o izdaji plačilnih nalogov

dr. Andrej Ekart, 28.8.2014

Civilni sodni postopki

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 33/2014Po prvem odstavku 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ se je štelo, da je podana nevarnost po 257. členu tega zakona, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, ali če je bil plačilni nalog ali sklep o izvršbi izdan na podlagi menice ali čeka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Gostinec proti lokalnim šerifom

Branko Erčulj, 21.8.2014

Pravoznanstvo

Branko Erčulj, Pravna praksa, 31-32/2014V PP št. 29-30/2014 smo lahko prebrali zanimivo predstavitev sodbe avstrijskega sodišča o tem, da sme gostinec odreči gostoljubje obiskovalcu, ki ga je že večkrat prijavil pristojnim oblastem zaradi ugotovljenih kršitev protikadilske zakonodaje. Članek je napisal podsekretar na našem Ministrstvu za pravosodje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄27

Skupni standardi EU na področju kazenskega prava v primerjavi z nacionalnimi (ustavnopravnimi) standardi - Solange Reloaded

dr. Anže Erbežnik, 10.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 27/2014Razširitev pristojnosti EU na kazenskopravnem področju po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe postavlja več pomembnih pravnih vprašanj, kot so raven varstva temeljnih pravic posameznikov in oblikovanje skupnih standardov, razmerje med pravom EU in nacionalnim ustavnim pravom, uporaba koncepta vzajemnega priznavanja in problematika dopustnosti v tujini pridobljenih dokazov. Odgovori nanje niso preprosti in zahtevajo poglobljeno vrednotenje pomena temeljnih kavtel lastnega ustavnopravnega sistema, nikakor pa ne dopuščajo lahkotnega avtomatizma glede na resnost posegov v pravice posameznika in dojemanje legitimnosti kazenskopravnega sistema, tako nacionalnega kot tudi na ravni EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Vloga in položaj skesancev pri pregonu hudih kaznivih dejanj

mag. Tanja Frank Eler, 6.3.2014

Kazenski postopek

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 9/2014V zadnjem času smo priča trendu povečanja organiziranega kriminala, predvsem na področju trgovine s prepovedano drogo, trgovine z ljudmi in računalniške kriminalitete. Zaradi značilnosti delovanja kriminalnih združb se kot ključen problem izpostavlja odkrivanje in pregon takega kriminala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Ukinitev zemljiškega dolga - korak nazaj

dr. Andrej Ekart, 19.9.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 36/2013Dne 27. avgusta 2013 je skupina poslancev v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah Stvarnopravnega zakonika (SPZ-A), s katerim bi iz SPZ črtali določbe o zemljiškem dolgu. Predlagatelji navajajo, da zemljiški dolg v praksi ob hipoteki ni zaživel, čeprav gre za cenejšo obliko zavarovanja terjatev, upniku pa nudi močnejše pravno varstvo. Zemljiški dolg je treba ukiniti, ker so ga mnogi vplivni gospodarstveniki zlorabili, ko so z ustanavljanjem t. i. frauduloznih zemljiških dolgov (z visokimi nominalnimi vrednostmi ali dolgimi roki zapadlosti) državi in drugim upnikom preprečili ali otežili izvršbo nad svojimi nepremičninami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Kladivo čarovnic - o pomenu neodvisnosti sodstva v demokratični republiki

dr. Anže Erbežnik, 6.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 22/2013Spoznanje grozljive zgodovinske izkušnje druge svetovne vojne je, da demokracija ne pomeni zgolj vladavine trenutne parlamentarne večine, saj lahko večina, ki ni omejena z institucionalnim varstvom človekovih pravic, sprejme prav vse, tudi odpravo demokratične republike. Tako sta totalitarizma v predvojni Italiji in Nemčiji prevzela oblast z zmago na parlamentarnih volitvah, torej na podlagi procesa večinskega parlamentarnega odločanja. Bauman v svoji knjigi Modernost in holokavst nazorno prikaže, da je tudi moderna družba, ki nima ustreznih institucionalnih zavor v smislu varstva pravic posameznika, sposobna izvesti celo genocid na industrijski način. Prav tako Hannah Arendt v svoji analizi Izvori totalitarizma prikaže kot enega temeljnih dejavnikov totalitarizma zlorabo negativnih strasti množice na najbolj razdiralen način. Na podlagi take izkušnje sta bila v Zahodni Evropi po drugi svetovni vojni dosledno uvedena, po ameriškem vzoru, sistem delitve oblasti in doktrina varstva človekovih pravic s temeljem v ustavah ter vzpostavljena vplivna ustavna sodišča kot tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. To pomeni, da koncept sodobne demokracije, ki naj ne bi več nikoli dopustil razkroja demokratične družbe, temelji zraven večinskih volitev še na dveh dodatnih temeljih, in sicer na konceptu temeljnih človekovih pravic in njihovem ustavnopravnem varstvu ter na konceptu neodvisnega in nepristranskega sodstva, ki je enakovreden partner preostalima dvema vejama oblasti. Hkrati ameriška zgodovinska izkušnja izpred državljanske vojne tudi kaže, da se sodstvo, ki ne deluje na podlagi koncepta temeljnih človekovih pravic, ob upoštevanju načela enakosti, spremeni v svoje nasprotje in lahko celo razglasi neko skupino prebivalstva za manjvredno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Prenova predkazenskega postopka zahteva temeljit premislek

Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, 7.3.2013

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 9/2013Že od osamosvojitve potekajo razprave o temeljiti prenovi Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z namenom, da postane hitrejši in zato tudi učinkovitejši. Tak namen naj bi se dosegel z odpravo instituta preiskovalnega sodnika in z uvedbo tožilske preiskave, kar pomeni, da bi se pomembno spremenila celotna struktura predhodnega kazenskega postopka. Da prehod na tako korenito spremenjen procesni sistem ni preprost, dokazujeta dva osnutka novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1), ki ju je objavilo Ministrstvo za pravosodje, z enakimi dilemami pa se soočamo tudi pri oblikovanju nadaljnjega osnutka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Skladnost sklepov o izvršbi COVL z minimalnimi standardi Uredbe o evropskem izvršilnem naslovu

Andrej Ekart, 26.7.2012

Civilni sodni postopki

Andrej Ekart, Pravna praksa, 29-30/2012V praksi se pogosto zgodi, da posamezni izvršilni oddelki okrajnih sodišč prejmejo predloge upnikov, naj se pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga izda Centralni oddelek za verodostojno listino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani (COVL), potrdi kot evropski izvršilni naslov v skladu s 6. členom Uredbe o evropskem izvršilnem naslovu. Treba je opozoriti, da se kot evropski izvršilni naslov lahko potrdi le prva in tretja točka sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tj. sklep o plačilnem nalogu in sklep o stroških, saj sta lahko le ti dve točki izreka izvršilni naslov. Druga točka sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tj. pogojna dovolitev izvršbe za primer, da dolžnik ne bo ugovarjal ali bo njegov ugovor zavržen, štet za umaknjenega zaradi neplačila sodne takse ali zavrnjen kot neobrazložen, ni predmet potrjevanja kot izvršilni naslov, saj lahko država dovoli opravo prisilnih ukrepov le na svojem ozemlju. Prisilni ukrepi, ki jih slovensko sodišče odobri, lahko namreč učinkujejo le na slovenskem ozemlju in se ne morejo raztezati na ozemlje druge države (na primer slovenski izvršitelj ne more opravljati rubežev na ozemlju tuje države). V nasprotnem primeru bi šlo za poseg v suverenost druge države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Detektivska dejavnost in zasebno varovanje

dr. Anže Erbežnik, 19.7.2012

Kultura in umetnost

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 28/2012Pred kratkim je pri GV Založbi izšla knjiga Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1) s komentarjem in Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1) s komentarjem avtorjev Simona Savskega (redaktor), mag. Borisa Grilca, mag. Srečka Jarca in mag. Zdravka Meleta. Komentar na enem mestu združuje dva zakona, ki se v delih smiselno povezujeta in prepletata, še zlasti z vidika preventive v zvezi s kaznivimi dejanji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄2

Evropsko civilno procesno pravo I

dr. Andrej Ekart, 19.1.2012

Kultura in umetnost

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 2/2012 Pred kratkim je pri GV Založbi izpod peres dr. Aleša Galiča in mag. Nine Betetto izšla znanstvena monografija Evropsko civilno procesno pravo I (413 strani, Ljubljana 2011). Knjiga je razdeljena na dva dela: v prvem delu so obravnavane nekatere uredbe EU s področja evropskega civilnega procesn
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Mednarodnopravno sodelovanje v kazenskih zadevah - podhranjeno področje

Anže Erbežnik, 22.9.2011

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 36/2011Mednarodnopravno sodelovanje v kazenskih zadevah postaja vse pomembnejše glede na vse večji prosti pretok med državami ter glede na možnost sodobnega transporta in komunikacij. Celoten korpus takega sodelovanja se je razvil pretežno na podlagi zagotavljanja večje učinkovitosti organom pregona, pri čemer sta bili zanemarjeni vprašanji pravic posameznika in v tej zvezi tudi dopustnosti dokazov, ki sta iz takega sodelovanja izšli. Namen tega prispevka je na kratko prikazati tri problemske sklope: (a) splošni oris sistema mednarodnopravnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami EU, (b) nedorečenost takega sistema in (c) vprašanje dopustnosti dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Odvzem premoženja nezakonitega izvora - obid kavtel poštenega postopka?

Anže Erbežnik, 25.8.2011

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 32/2011V Pravni praksi je bil nedavno prikazan predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) z dne 30. junija 2011, ki predvideva poseben postopek za odvzem, ki ni vezan na potek kazenskega postopka in njegove kavtele, ter uvaja obrnjeno dokazno breme glede posameznikovega premoženja do pet let nazaj. Menim, da je predlog in ves koncept, na katerem sloni, ustavno vprašljiv. Hkrati pomeni trend obida kavtel kazenskega postopka z umetno preklasifikacijo v nekazenski postopek. Kot tak bo predlog zakona v primeru sprejetja zahteval presojo Ustavnega sodišča v smislu začrtanja ustavnih mej parlamentarni večinski volji. Poglejmo si glavne problematične točke predloga.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(1) 46(6) 45(2)
44(3) 43(1) 42(1) 41-42(4)
38(3) 37(1) 36(3) 36-37(1)
35(2) 33(2) 32(1) 31(1)
31-32(5) 30(1) 29-30(1) 28(3)
27(3) 26(4) 24-25(1) 22(1)
22-23(1) 21(1) 19(2) 17(1)
16(1) 16-17(1) 15(1) 15-16(1)
14(3) 14-15(2) 13(3) 13-14(1)
12(3) 11(6) 10(1) 10-11(2)
9(4) 8(3) 8-9(1) 7(1)
7-8(3) 5(2) 4(1) 2(2)
Več...

Leto objave

2018(1) 2017(8) 2016(3) 2015(1)
2014(4) 2013(3) 2012(3) 2011(3)
2010(6) 2009(7) 2008(12) 2007(23)
2006(11) 2005(1) 2004(2) 2003(5)
2002(1) 2001(2) 2000(3) 1999(1)
1997(2) 1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐE FGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ