IUS-INFO - Strokovna literatura
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Pravna praksa > Ž
 

Literatura

Stran 1 / 12
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 282)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

(Ne)predvidljivost v pravu neposlovne odškodninske odgovornosti

Vid Žepič, 22.3.2018

Obligacije

Vid Žepič, Pravna praksa, 11/2018Slovenska sodišča bi se morala pri presoji zapletenih primerov vzročnosti vzdržati uporabe doktrine jajčne lobanje in jo nadomestiti s pravilom predvidljivosti, prilagojenim deliktnemu pravu, saj uporaba doktrine jajčne lobanje od potencialnih povzročiteljev terja (pre)obsežne preventivne ukrepe. Uporaba doktrine tudi ne spodbuja posebej ranljivih potencialnih oškodovancev, da bi svojo ranljivost odkrili pravočasno in ustrezno ukrepali v zvezi s tem, saj se pogosto zanašajo na to, da jim bo na rovaš odgovorne osebe povrnjena popolna odškodnina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kdo je okoljsko razseljena oseba?

Drčar Simon, Kovač Eneja, Levstik Daška, Savić Alen, Smolnikar Kaja, Zorčič Juruša, Žigante Luka, 8.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Simon Drčar, Eneja Kovač, Daška Levstik, Alen Savić, Kaja Smolnikar, Juruša Zorčič, Luka Žigante, Pravna praksa, 9/2018V študijskem letu 2016/2017 smo se študentje PF Univerze v Ljubljani v okviru mednarodnopravne okoljske klinike ukvarjali z vprašanjem pravnega položaja okoljsko razseljenih oseb na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. V tem prispevku želimo na kratko predstaviti in ovrednotiti dosedanje poskuse opredelitve okoljsko razseljenih oseb ter predstaviti opredelitev, ki smo jo oblikovali sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kriptovalute in blokovne verige - modni muhi ali novi internet?

dr. Matija Žgur, 22.2.2018

Monetarni predpisi

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 7-8/2018V četrtek, 15. februarja, je na PF Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza Kriptovalute in blokovne verige - modni muhi ali novi internet? Na izjemno dobro obiskanem dogodku je beseda tekla o tehnoloških, davčno-finančnih, regulatornih in drugih vidikih te aktualne tematike. Razpravo je povezoval prof. dr. Ciril Ribičič, organizirali pa sta jo Srebrna katedra Pravne fakultete in Študentska organizacija Pravne fakultete, ob pomoči Zveze društev pravnikov Slovenije in Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Študentje Pravne fakultete so zaradi kakovostne izvedbe dogodka izrazili interes za vnovično sodelovanje pri kateri podobni aktualni temi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Novi izzivi za demokracijo

dr. Matija Žgur, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 1/2018Na Pravni fakulteti v Ljubljani je med 28. novembrom in 4. decembrom potekala zimska šola "Novi izzivi za demokracijo", ki se je v ponedeljek, 4. decembra, zaključila s konferenco "Legitimnost globalnih institucij in mednarodno predstavništvo". Dogodka, ki ju je organizirala ljubljanska Pravna fakulteta v sodelovanju z Društvom za pravno in socialno filozofijo, revijo za ustavno teorijo in filozofijo prava Revus ter študentsko revijo Pamfil, sta bila namenjena poglobljenemu kritičnemu premisleku o teoretskih in praktičnih problemih demokratične legitimnosti transnacionalnih institucij in globalnega prava v dobi, ko ti eksponentno pridobivajo vpliv v odnosu do tradicionalnega državnega in mednarodnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

O razblinjenih sanjah glede razpravne etike

dr. Matija Žgur, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 1/2018S tem zapisom se odzivam na izjavo (javno obsodbo) treh profesorjev prava, objavljeno v Pravni praksi dne 21. decembra 2017. V njej avtorji ostro obsodijo domnevno zlonamerno ravnanje neimenovanega pravosodnega policista zoper sodnika Vrhovnega sodišča, gospoda Jana Zobca, ki naj bi bilo pred časom izvršeno v prostorih sodne palače na Tavčarjevi ulici 9 v Ljubljani. Avtorji izjave trdijo, da je bilo policistovo ravnanje skoraj gotovo posledica javnega delovanja sodnika Zobca, da je šlo torej za neke vrste povračilni ukrep zoper sodnika, ker ta pogosto javno kritizira sodstvo (in druge državne sisteme). Končno avtorji javnosti sugerirajo, kakšne bi morale biti posledice tega incidenta: najprej zahtevajo opravičilo pravosodnega policista, njegovega nadrejenega in predsednika (Vrhovnega) sodišča sodniku Zobcu; ter nadalje, "[č]e pa bi se namera celo ugotovilo, da je imel policist navodilo, da tako ravna, in da za takim navodilom stoji vodstvo sodišča", zahtevajo, da sodniki Vrhovnega sodišča "poskrbijo" za zamenjavo predsednika tega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Prihodnost je zdaj!

dr. Matija Žgur, 21.12.2017

Ostalo, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 49-50/2017"Siri, ali si robot?" Siri, inteligentna osebna pomočnica, integrirana v Applove mobilne naprave, filozofsko navdahnjenemu spraševalcu le redko poda neposredni "da ali ne" odgovor. Najpogosteje poudari, da o svojem eksistencialnem statusu raje ne bi razpravljala. Navkljub zavidljivi stopnji inteligentnosti in sposobnosti učenja deluje, da Siri na pomembna življenjska vprašanja ne najde pravih odgovorov. Vsaj za zdaj še ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Finančno prestrukturiranje z izčlenitvijo - nedosledno izvajanje zakonskih določb s strani organov oblasti

Luka Žnidarič, 5.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Luka Žnidarič, Pravna praksa, 38/2017Določba 221.o člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je z novelo F uvedla možnost t. i. izčlenitve zdravih jeder v postopku finančnega prestrukturiranja. Namen omenjene določbe je nadaljevanje poslovanja rentabilnega dela podjetja in njegova rešitev pred siceršnjim stečajem. Navedena zakonska rešitev je bila sicer v strokovnih krogih pozitivno sprejeta, vendar njeno izvajanje v praksi odpira številna vprašanja, zlasti v primerih, ko gre za izčlenitev več zdravih jeder v postopku ponovne prisilne poravnave in delovanju organov izvršilne veje oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju

Bruna Žuber, 27.9.2017

Kultura in umetnost

Bruna Žuber, Pravna praksa, 36-37/2017Monografija 'Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič' je posvečena 70-letnici profesorja dr. Cirila Ribičiča. V njej je združenih devetnajst strokovnih in znanstvenih prispevkov z ustavnopravnega področja, ki so jih pripravili ugledni domači in tuji pravni strokovnjaki. V monografiji se zrcalijo razsežnosti in bogata vsebina pravnih področij, s katerimi se je Ciril Ribičič ukvarjal kot profesor ali v okviru katere izmed številnih pomembnih funkcij, ki jih je opravljal v svojem štiridesetletnem aktivnem udejstvovanju. V monografiji obravnavane ustavnopravne teme ponujajo priložnost za razmislek bralcev o aktualnih izzivih ustavnega prava in o načinih, kako se z njimi spoprijeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Ustavni položaj predsednika republike

Bruna Žuber, 12.1.2017

Kultura in umetnost

Bruna Žuber, Pravna praksa, 1/2017Če so ob 20-letnici Ustave Republike Slovenije knjižne police postale bogatejše za znanstveni zbornik z naslovom "Pomen ustavnosti in ustavna demokracija", ki sta ga izdala Ustavno sodišče in PF Univerze v Ljubljani, uredil pa profesor ustavnega prava na PF Univerze v Ljubljani dr. Igor Kaučič, 25-letnico Ustave pomembno osvetljuje izdaja monografije "Ustavni položaj predsednika republike". Monografija predstavlja prvo celovito in sistematično predstavitev instituta predsednika republike pri nas. Na več kot 500 straneh obravnava temeljna ustavnopravna vprašanja in dileme, pomembne za delovanje predsednika republike v Sloveniji in v nekaterih drugih državah. Monografija je zaradi svoje široke uporabne vrednosti dostopna tako v knjižni kot tudi v elektronski obliki na spletnih straneh založbe Lex Localis (http://books.lex-localis.press).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Prekršek v zvezi s plačilom za delo - izključitev iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja po ZJN-3 ter prepoved ustanavljanja po ZGD-1I

Žvipelj Marko, Rejc Žiga, 24.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Marko Žvipelj, Žiga Rejc, Pravna praksa, 45-46/2016Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) ter zadnja novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) sta prinesla tudi določbi o obvezni triletni izključitvi subjektov iz postopkov javnega naročanja ter triletni prepovedi postati ustanovitelj, družbenik in podjetnik za storilce prekrškov v zvezi s plačilom za delo (in zaposlovanjem na črno) (v nadaljevanju skupaj: zakonski prepovedi). Glede na dikcijo danih določb - ki jih v praksi tako razumejo tudi javni naročniki, notarji in drugi subjekti, ki so pristojni za vodenje postopkov v tej zvezi - gre za prepovedi, katerih učinek je retroaktiven, saj nista omejeni na prekrške, storjene po uveljavitvi predmetnih zakonskih določb, temveč se v tej zvezi upoštevajo tudi prekrški, storjeni pred datumom veljavnosti oziroma začetka uporabe teh prepovedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Odškodninska odgovornost za napačno diagnozo

Maša Žehelj, 14.10.2016

Obligacije

Maša Žehelj, Pravna praksa, 39-40/2016Odškodninska odgovornost za napačno diagnozo je odgovornost zdravnika oziroma zdravstvene ustanove za strokovno napako. Pri tem se soočamo s problemom, kako dokazati temeljno predpostavko za nastanek odškodninske odgovornosti, torej da je prišlo do postavitve napačne diagnoze.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Podatki o naročnikih komunikacijskih sredstev brez odredbe sodišča

mag. Janez Žirovnik, 21.7.2016

Kazenski postopek

mag. Janez Žirovnik, Pravna praksa, 29-30/2016V PP, št. 28 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča, ki je v bistvu odgovor na članek, objavljen v PP, št. 27, z naslovom Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča, avtor ukvarja z vprašanjem, ali pridobitev podatkov o tem, kdo je lastnik, naročnik ali uporabnik sredstva za komunikacijo oziroma podatkov o identiteti komunicirajočega posameznika, sodi v domet komunikacijske zasebnosti in s tem pod stroge pogoje iz 37. člena Ustave RS. Avtor se med drugim ukvarja tudi z vsebino določbe prve alineje drugega odstavka 24.b člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji - ZSOVA. Ob ugotovitvi, da so bili predlagatelji procesnih zakonov (med katere najverjetneje uvršča tudi ZSOVA) očitno uspešni v "rahljanju pogojev" za pridobitev podatkov o "identiteti komunicirajočih", se avtor sprašuje, ali "Šs]o torej lahko ZEKom-1, ZEPT, ZKP in ZSOVA [...]" glede slednjega v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Nova policijska pooblastila

dr. Miroslav Žaberl, 14.4.2016

Uprava

dr. Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 15/2016V letu 2013 je bila sprejeta popolnoma nova sistemska zakonodaja s področja organizacije ter nalog in pooblastil policije. Prej enovit policijski zakon je bil skladno z naprednim normativnim namenom razdeljen v dva zakonska akta - Zakon o organiziranosti in delu v policiji kot organizacijski policijski predpis in Zakon o nalogah in pooblastilih policije kot procesni policijski predpis. Zlasti slednji je nekatera policijska pooblastila uredil na novo, predvsem pa veliko podrobneje, jasneje in bolj določno (lex certa), kot so bila urejena v prejšnji zakonodaji. Sredi februarja letos, torej manj kot tri leta po uveljavitvi prejšnje zakonodaje, je bil v medresorsko usklajevanje poslan predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije, v katerem so predlagane spremembe ali dopolnitve 67 členov, kar pomeni - če odmislimo redakcijske popravke - več kot tretjino veljavnega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Boj proti terorizmu - pomanjkljivosti slovenske ureditve glede na prakso ZR Nemčije

Nina Židanik, 10.3.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 10/2016Čeprav so v Evropski uniji teroristični napadi čedalje pogostejši, je Slovenija še vedno varna država. Vendar proces globalizacije, napoved boja proti terorizmu in dnevne migracije beguncev iz ogroženih držav čez naše ozemlje pomenijo nevarnost, ki je ne smemo podcenjevati. Navsezadnje so tudi slovenski državljani že odšli v Sirijo in se tam pridružili samooklicani "Islamski državi". Zato se mora tudi Slovenija pripraviti na morebitne grožnje in se na teroristična dejanja odzvati ne le z njihovim sankcioniranjem, temveč zlasti z njihovim preprečevanjem. Pri tem pa je nedvomno treba upoštevati prakso držav, ki take izkušnje že imajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Zaposlovanje starejših delavcev

Luka Žnidarič, 3.12.2015

Delovna razmerja

Luka Žnidarič, Pravna praksa, 47/2015Vlada RS je na seji dne 23. septembra 2015 sprejela besedilo predloga zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku. Tako kot številni ukrepi na delovnopravnem področju je tudi ta namenjen povečanju zaposljivosti določene ciljne skupine. Zadnje spremembe tako uvajajo začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb z namenom prispevati k doseganju njihove čim hitrejše in stabilne zaposlitve. Vendar pa, ali so za večjo integracijo starejših res potrebni ukrepi na področju njihovega zaposlovanja? Mar ne bi bilo bolj smiselno problem zaposlovanja starejših začeti reševati na drugi strani medalje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Stvarni obseg začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi

Nina Židanik, 9.10.2015

Kazenski postopek

Nina Židanik, Pravna praksa, 39-40/2015Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-6/14 z dne 5. marca 2015 vnovič opredelilo omejitve, ki se nanašajo na dopusten obseg začasnega zavarovanja glede na vrednost domnevno pridobljene premoženjske koristi in glede na zmožnost posameznika za preživljanje po zamrznitvi njegovega premoženja. Nedvomno uporaba instituta začasnega zavarovanja posega v človekove pravice domnevnega prejemnika protipravne premoženjske koristi, vendar prevelika formalnost in strogi pogoji za njegovo odreditev v praksi povzročajo nemalo težav, kar lahko vodi do nezmožnosti odvzema pridobljene premoženjske koristi po pravnomočno končanem kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Prestopi poslancev

dr. Katarina Žagar, 9.10.2015

Pravoznanstvo

dr. Katarina Žagar, Pravna praksa, 39-40/2015Moralne, tudi pravne posledice, ki nastanejo ob menjavi politične pripadnosti poslancev med opravljanjem poslanskega mandata so malo raziskana tema. Obravnava jo tudi Odbor za poslovnik, imuniteto in institucionalne zadeve Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki je pred kratkim sprejel osnutek resolucije s priporočili za države članice oziroma njihove nacionalne parlamente. Poslanci izvršujejo svoj mandat svobodno, kljub temu pa gre za moralno pogodbo med volivci in poslanci, zato se ob menjavah politične pripadnosti poraja vprašanje o zaupanju javnosti v politično elito, prihaja pa lahko tudi do kritike v moralnem in etičnem smislu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ali se v javnem sektorju zlorablja institut pogodb o zaposlitvi za določen čas?

Gliha Urška, Cerar Žugelj Uroš, 10.9.2015

Delovna razmerja

Urška Gliha, Uroš Cerar-Žugelj, Pravna praksa, 35/2015V obdobju varčevalnih ukrepov velja omejitev državnih organov pri možnostih zaposlovanja in širitve kadrovskih zmogljivosti, zato so se ponekod v praksi začeli pojavljati primeri obida varčevalnih ukrepov, ki pomenijo kršitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tak primer je verižno sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, zlasti zaradi nadomeščanja odsotnih zaposlenih, pri čemer se izkaže, da delavec, ki je tako pogodbo sklenil, dejansko na delovnem mestu ne nadomešča delavca, ki je naveden v pogodbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Odpoved pogodbe o zaposlitvi med napotitvijo na čakanje na delo

Luka Žnidarič, 3.9.2015

Delovna razmerja

Luka Žnidarič, Pravna praksa, 34/2015Z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je bil v slovenski pravni red uveden nov institut - čakanje na delo doma po 138. členu. Kot del celovite reforme trga dela je namen zakonske določbe med drugim povečati prožnost v delovnem procesu (t. i. notranjo prožnost) in s tem omogočiti učinkovitejše prilagajanje razmeram na trgu. Kljub temu izkušnje kažejo, da se v praksi pojavljajo številna vprašanja, zlasti glede izrabe letnega dopusta in možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato si problematiko napotitve na čakanje na delo poglejmo nekoliko podrobneje in hkrati preverimo možnosti, ki jih v zvezi s tem institutom daje veljavna zakonodaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Konec. Znova

mag. Matija Žgur, 2.7.2015

Kultura in umetnost

mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 26/2015Za naključja in nujnosti gre. Za to, ali je mogoče, da naključja ne obstajajo in da naše življenje vodijo take ali drugačne nujnosti, vnaprejšnja določenost. Ali pa da je življenje zgolj niz kontingenc, nenujnosti, odločitev. Za vprašanje, ali so knjige naših življenj že vnaprej napisane ali pa jih ustvarjamo sproti, z odločitvami, ki jih sprejemamo. Izhodišče knjižnega prvenca odvetnika Dina Bauka Konec. Znova (Beletrina, Ljubljana 2015, 184 strani) je, vsaj tako ga razumem, prav ta osnovna zagonetka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Kako obdavčiti neobdavčljivo (ali plačilo dohodnine od študentske Prešernove nagrade)

Aleš Žiher, 12.3.2015

Davki občanov in dohodnina

Aleš Žiher, Pravna praksa, 10/2015Univerza v Ljubljani vsako leto ob obletnici Prešernovega rojstva in ob Tednu univerze podeljuje študentsko Prešernovo nagrado. Nagrajenci poleg diplome z gravirano Prešernovo podobo prejmejo tudi denarno nagrado, ki jo v skladu s Pravilnikom o podeljevanju Prešernovih nagrad študentom Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Pravilnik) določi Upravni odbor Univerze v Ljubljani. Pri tem se postavlja vprašanje, ali gre za dohodek, ki je obdavčen v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Samostojni podjetniki posamezniki ter obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje

mag. Irena Žagar, 18.12.2014

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Irena Žagar, Pravna praksa, 49-50/2014V poletnih mesecih je začela tleti zadeva o prejemnikih pokojnine, ki opravljajo samostojno dejavnost. Objavljenih je bilo več člankov o tem problemu, o grozečih izvršbah, o tem, da morajo upokojeni podjetniki vračati pokojnine, o možnosti, da upokojenim obrtnikom ne bo treba vračati pokojnin itd. V članku Nov minus v državni blagajni je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pozval Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti k spremembi zakonodaje, ZPIZ pa zadolžil, da s svojimi strokovnjaki ministrstvu pomaga najti ustrezno rešitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Nadaljevano kaznivo dejanje v novejši sodni praksi

Nina Židanik, 4.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 47/2014Konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja je izoblikovala sodna praksa zaradi poenostavitve odmere kazni serijskim izvrševalcem istih oziroma istovrstnih kaznivih dejanj. Danes kljub temu da je zakonodajalec s sprejemom Kazenskega zakonika (KZ-1) nadaljevano kaznivo dejanje uzakonil, Vrhovno sodišče RS s svojimi sodbami še naprej pomembno vpliva na razumevanje namena tega instituta in na možnost njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Zastaralni roki za terjatve upravnikov

Kremzer Mlinar Nuša, Harb Ana, Železnik Jana, 4.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Nuša Kremzer-Mlinar, Ana Harb, Jana Železnik, Pravna praksa, 47/2014Vrhovno sodišče RS je v sodbi III Ips 23/2014 z dne 2. septembra 2014 zavzelo stališče, da terjatve upravnikov za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založi za lastnike stanovanj, zastarajo v enoletnem zastaralnem roku po 6. točki prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ). S tem je odpravilo dilemo v zvezi z dolžino zastaralnega roka za terjatve upravnikov večstanovanjskih stavb. Sporno pa ostaja vprašanje, ali v enakem roku zastarajo tudi terjatve upravnikov poslovnih stavb in stavb, v katerih so tako stanovanjski kot tudi poslovni prostori.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Kavelj 22: (ne)izpodbojnost domneve odgovornosti lastnika vozila

Aleš Žiher, 18.9.2014

Prekrški

Aleš Žiher, Pravna praksa, 36/2014Čeprav se v prometu vsi želimo izogniti globam, saj niso nizke, ni redkost, da smo pri upoštevanju prometnih predpisov malomarni ali pa se nam preprosto preveč mudi in upamo, da se bomo prekrškovnim organom izognili. Vedno to seveda ne uspe. Če motornega vozila ne upravlja oseba, ki je njegov lastnik, se pojavi vprašanje, kdo je odgovoren za prekršek.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 12 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(8) 48(4) 47(6) 46(1)
45(1) 45-46(1) 44(4) 44-45(1)
43(3) 42-43(2) 41(2) 41-42(2)
40(1) 40-41(2) 39-40(4) 38(4)
37(2) 37-38(1) 36(3) 36-37(1)
35(3) 35-36(1) 34(3) 33(6)
32(3) 32-33(1) 31(1) 31-32(2)
30(2) 29-30(4) 28(5) 27(3)
27-28(1) 26(3) 26-27(1) 25(3)
25-26(1) 24(2) 24-25(4) 23(5)
22(4) 21(3) 21-22(2) 20(4)
19(4) 18(3) 18-19(1) 17(1)
Več...

Leto objave

2018(5) 2017(4) 2016(5) 2015(7)
2014(8) 2013(14) 2012(9) 2011(5)
2010(26) 2009(10) 2008(9) 2007(17)
2006(8) 2005(14) 2004(17) 2003(9)
2002(4) 2001(9) 2000(6) 1999(3)
1998(7) 1997(10) 1996(12) 1995(59)
1992(3) 1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ