Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Pravna praksa
 

Literatura

Stran 1 / 1204
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 30079)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Odgovornost med pravnimi stališči in očitno pravno nevzdržnostjo

dr. Andraž Teršek, 10.11.2016

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 43/2016Odgovornost ni samo beseda. To je koncept. In nujna etična drža. Nedvomno so med ljudmi nezanemarljive razlike pri razumevanju koncepta odgovornosti. Pa se lahko glede odgovornosti razumemo in sporazumemo pravniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Enotne cene zdravil na recept kršijo evropsko zakonodajo

Andreja Bogataj, 10.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Andreja Bogataj, Pravna praksa, 43/2016V laični in strokovni javnosti je vzbudila veliko zanimanja nedavna odločitev Sodišča EU. Sodišče v Luksemburgu je ugotovilo, da gre v primeru enotnih cen zdravil na recept na ozemlju ZR Nemčije za kršitev 34. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Določitve zavezujočih cen tudi ni mogoče utemeljiti na podlagi 36. člena PDEU iz razlogov varovanja zdravja in življenja ljudi. Odločitev je odprla vrata spletnim ponudnikom cenejših zdravil na recept s sedežem v tujini, ki na enotne cene na ozemlju Nemčije niso več vezani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Vpogled v Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020

dr. Nejc Brezovar, 10.11.2016

Uprava

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 43/2016Po skoraj dveh letih javne razprave je Vlada 29. septembra 2016 sprejela besedilo Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020. To je prvi tovrsten strateški dokument s področja lokalne samouprave, sprejet v Republiki Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Pravna narava sporočil Komisije

Tatjana Božič, 10.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tatjana Božič, Pravna praksa, 43/2016Banka Slovenije je 17. decembra 2013 z odločbo o izrednih ukrepih Novi ljubljanski banki, d.d., Novi kreditni banki Maribor, d.d., Abanki Vipa, d.d., Probanki, d.d., in Factor banki, d.d., odredila prenehanje vseh kvalificiranih obveznosti iz šestega odstavka 261.a člena ZBan-1. Da bi Republika Slovenija lahko izvedla sanacijo navedenih bank, je morala skladno s temeljnimi načeli in pravili prava EU priglasiti državno pomoč in zanjo pridobiti odobritev Evropske komisije (Komisija). Komisija je za čas finančne krize in za finančni sektor za obdobje od 1. avgusta 2013 dalje sprejela Sporočilo o bančništvu (Sporočilo), s katerim je opredelila merila združljivosti državne pomoči z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) za finančni sektor. Upoštevajoč Sporočilo je Komisija državno pomoč odobrila 18. decembra 2013. Posamezni imetniki odpisanih finančnih instrumentov so se povezali in pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (Ustavno sodišče) vložili pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti določb ZBan-1, na podlagi katerega so bili sprejeti izredni ukrepi za sanacijo bank (izbris lastniškega kapitala delničarjev, hibridnih finančnih instrumentov in podrejenih dolžniških instrumentov, v nadaljevanju: ukrepi). Ustavno sodišče je prekinilo postopek in pred Sodiščem Evropske Unije (Sodišče EU) vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe. (Opomba: prispevek je bil napisan pred sprejetjem odločbe Ustavnega sodišča glede izbrisanih podrejenih obveznic.)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Nespoštovanje sodišča

dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.11.2016

Dedovanje

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 43/2016Ustavno sodišče je 28. septembra 2016 v zadevi odvetnika Cugmasa odločilo, da se razveljavi tretja poved 78. člena Zakona o kazenskem postopku, kolikor se nanaša na primere, ko je domnevna žaljiva izjava usmerjena osebno zoper sodnika oziroma senat, pred katerim je bila dana oziroma ki je pristojen odločiti o vlogi, ki jo vsebuje. Gre za ureditev, ki je do sedaj omogočala sodniku, da kaznuje tistega, ki žali sodišče oziroma udeležence v postopku. Ustavno sodišče v tej odločbi dalje sodi, da v takem primeru sodnik oziroma predsednik senata poda predlog za kaznovanje, ki se dodeli drugemu sodniku v skladu s pravili Sodnega reda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev kot kaznivi dejanji zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev

Primož Baucon, 10.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 43/2016Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev iz 26. poglavja slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) predstavljajo razne vrste oziroma oblike zlorabe oziroma kršitve uradnega položaja oziroma pooblastil pri opravljanju uradne dolžnosti oziroma javnih pooblastil ali v zvezi z njimi (kamor spadajo tudi upravljanje oziroma uporaba in razpolaganje z javnimi sredstvi) s strani oseb (kamor spadajo tudi pooblaščene osebe uporabnika javnih sredstev), ki opravljajo dolžnosti oziroma so nosilci teh pooblastil (tudi v zvezi z javnimi sredstvi). Ta prispevek kritično analizira dve kaznivi dejanji iz 26. poglavja KZ-1, in sicer nevestno delo v službi (iz 258. člena) in oškodovanje javnih sredstev (iz 257.a člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Od 25. oktobra do 7. novembra

Irena Vovk, 10.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 43/2016 Torek, 25. 10. Slovensko sodstvo 2020. Minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič je na otvoritvi projekta Slovensko sodstvo 2020 na Vrhovnem sodišču izpostavil pomembnost skupnega sodelovanja med vsemi upravičenci operacije Učinkovito pravosodje, ki v aktualni finančni pe
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Evropa

Irena Vovk, 10.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 43/2016 Torek, 25. 10. Ekološko kmetijstvo. Leta 2015 je bilo v EU 6,2 odstotka skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi namenjenih ekološkemu kmetijstvu. Od leta 2010 so se zemljišča za ekološko kmetijstvo kot certificirane površine ali pridelovalne površine v preusmeritvi povečale z
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Vlada RS

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 107. redni seji (27. oktober 2016): - letno poročilo DUTB za leto 2015; - polletno poročilo DUTB 2016; - naložbena politika in politika upravljanja sredstev likvidnostnega sklada; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Prodaja rabljene smučarske opreme na smučarskem sejmu

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016• Kako je v zvezi z obveznostjo izdajanja računov in davčnega potrjevanja računov za prodajo rabljene smučarske opreme na smučarskem sejmu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Razlikovanje med mlinščico in vodnim zemljiščem (I.)

Franc Dobovičnik, 10.11.2016

Varstvo okolja

Franc Dobovičnik, Pravna praksa, 43/2016V preteklosti so bili primeri, ko je človek lahko izkoriščal moč vode neposredno ob vodotoku, razmeroma redki. Zaradi takih ali drugačnih razlogov je bilo treba vodo iz glavne struge preko zemljišč speljati do mlina, žage ali kasneje objekta za proizvodnjo električne energije (v nadaljevanju: vodna naprava), ki je izkoriščal moč te vode za opravljanje dela - mletja, žaganja ali proizvodnje električne energije. V tem smislu Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje geslo mlinščicakot del potoka ali reke, speljan k mlinu. Vendar je večina vodnih naprav, ki so za svoje delovanje potrebovale moč vode in zaradi katerih so bile v preteklosti zgrajene mlinščice, propadla. V njih se dejavnosti ne izvajajo več. A mlinščice so ostale v prostoru. V njih je še vedno prisotna tekoča voda in kot del našega življenjskega prostora vplivajo na njegovo načrtovanje in upravljanje, s tem pa tudi na njegov pravni status.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Pravni napovednik

Irena Vovk, 10.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 43/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Vsebina PP št.43/2016

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/20163 UVODNIK Nataša Trček Kršitev delavskih pravic je preveč 6-7 CIVILNO PROCESNO PRAVO dr. Vesna Bergant Rakočević Nespoštovanje sodišča 7-9 VODNO PRAVO Franc Dobovičnik Razlikovanje med mlinščico in vodnim zemljiščem (I.) 10-12 P
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Dnevi slovenskih pravnikov (2.)

Maček Patricij, Kranjc Vesna, 10.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016Že 42. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je letos vnovič potekalo tri dni, 13., 14. in 15. oktobra 2016, v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Letos je bilo v okviru Dni organiziranih deset sekcij in dve okrogli mizi, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo kar 60 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in obeh okroglih miz. Prva, ki jo je vodil dr. Franjo Štiblar, se je ukvarjala s (kazensko) odgovornostjo bankirjev za slabe bančne kredite, druga, ki jo je vodil dr. Andraž Teršek, pa s pravno neodgovornostjo odločevalcev za svoje odločitve, med drugim tudi sodnic in sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Kolokacije in vpliv tujih jezikov

dr. Nataša Hribar, 10.11.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 43/2016Vprašanje za tokratni kotiček je prišlo iz osrčja Evropske unije. Skupina slovenskih tolmačev me je prosila, ali bi lahko napisala kotiček na temo kolokacij (zvez besed, ki se v besedilih pogosto pojavljajo skupaj). Opažajo namreč, da je marsikatera zveza zaradi nenehnega stika z različnimi tujimi jeziki podlegla tujemu vplivu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Zakonska nezvestoba in odškodnina

Igor Vuksanović, 10.11.2016

Obligacije

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 43/2016Debata med menoj in Luko Vlačićem dobiva s tem člankom že četrto iteracijo. Naj hitro spomnim bralce: s cenjenim kolegom v temelju ne soglašava v zvezi z rešitvijo vprašanja, ali lahko prevarani (v seksualnem smislu) zakonec uspešno odškodninsko toži soproga oziroma soprogo, ki je varal/-a, če je kršitev dolžnosti medsebojnega spoštovanja in zaupanja iz 44. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) povzročila prevaranemu zakoncu pravno priznano škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Mednarodno kazensko sodišče izreklo prvo sodbo za kazniva dejanja zoper pravosodje

dr. Sabina Zgaga, 10.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 43/2016Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je 19. oktobra 2016 vnovič izreklo obsodilno sodbo, kar ne bi bilo sicer nič nenavadnega, če ne bi obsodilne sodbe zoper Jeana-Pierra Bembo Gombojaizreklo zaradi vplivanja na priče v glavnem kazenskem postopku in ne zaradi samega mednarodnega hudodelstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Pozitiven razplet primera Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidki - primer slabe prakse Eko sklada

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016V Letnem poročilu Varuha za leto 2015 in na spletni strani (ter v PP, št. 36-37/2015) je bil objavljen primer Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidki - primer slabe prakse Eko sklada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Kolektivni spor - dejavnost bančništva - omejitev izplačil regresa za letni dopust

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016Določbo 5a. člena ZDIU12 je treba razlagati tako, da se omejitev višine regresa do višine minimalne plače za delavce v finančnih družbah nanaša tudi na leto 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Odstop od pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti - pogodbena kazen

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016Odgovor na dopuščeno vprašanje, ali lahko pogodbi zvesti upnik v primeru odstopa od pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, zaradi katere nastane položaj neizpolnitve pogodbe v ožjem smislu, od dolžnika zahteva plačilo pogodbene kazni, je negativen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Zaradi nevednosti o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi izgubila pravico do nadomestila za primer brezposelnosti

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila mlada mati, ki ji je delodajalec takoj po končanem porodniškem dopustu odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Ker Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta, je Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) zavrnil njeno vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Ne pobudnica ne delodajalec z določbo ZDR-1 nista bila seznanjena, zato nista vedela, da je odpoved nezakonita. Pobudnica je prišla na ZRSZ šele po preteku roka za vložitev tožbe zoper odpoved. Pobudnica je navajala, da želi delodajalec napako nekako popraviti tako, da bi bila upravičena do nadomestila. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) v 63. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji, in da se kot tak šteje tudi delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. Varuh je že leta 2012 sprejel mnenje, da je ta določba neustrezna, če delavci z njo niso ustrezno seznanjeni. Velja, da nepoznavanje prava škoduje. Vendar pa ob predpostavki, da v upravnem postopku obstaja načelo varstva pravic strank, ni sprejemljivo, da se vse breme preloži na delavca, ki je že tako prikrajšan z izgubo zaposlitve. Varuh je že v Letnem poročilu za leto 2012 Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagal, naj zadevo uredi drugače, in sicer v korist delavcev. Ureditev je do danes žal ostala nespremenjena, saj je mnenje ministrstva drugačno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Štipendijski pogoj omejuje temeljne svoboščine EU

Ines Grah, 10.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Pravna praksa, 43/2016Štipendisti štipendij Ad Futura za izobraževanje (štipendije Ad futura) se s podpisom pogodbe o štipendiranju zavežejo, da se bodo po zaključku izobraževanja, za katerega so prejemali štipendijo, samozaposlili ali sklenili delovno razmerje z delodajalcem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji (RS). Tisti, ki tega ne storijo in najdejo zaposlitev v tujini, kršijo prevzete obveznosti po pogodbi, zaradi česar so dolžni prejeto štipendijo vrniti. Štipendisti so zaradi tega pogoja pri iskanju zaposlitve omejeni le na ozemlje znotraj meja RS. Navedeni pogoj zato po svojem učinku nasprotuje temeljnim svoboščinam, ki jih EU zagotavlja svojim državljanom. Vpliva namreč na to, da štipendist ne more uresničiti svoje pravice do prostega gibanja kot državljan ali delavec oziroma nasprotuje pravici do svobode ustanovitve sedeža družbe znotraj EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Redno zmanjšanje osnovnega kapitala in združevanje delnic

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 10.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 43/2016Delniška družba je v letu 2006 zmanjšala osnovni kapital. Pri tem so nastale delne pravice (147). Družba ni uredila tega stanja, zato ima še danes pri AJPES vpisanih 155.000 delnic, pri KDD pa 154.853. Teh 147 delnic je seštevek delnic 240 delničarjev, ki so bile ob zmanjšanju osnovnega kapitala manjše od 1 cele delnice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

10. dan pravosodja

Irena Vovk, 10.11.2016

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 43/2016"V sodstvu vseskozi opozarjamo, da nebrzdano stopnjevanje (predvsem) neutemeljenih napadov na sodstvo samo še poglablja družbeno erozijo. Ustrahovanje, žalitve in poniževanja naših sodišč in sodnikov vodijo v razgradnjo države in pravosodnega sistema. Če sodstvo ne uživa ugleda in zaupanja javnosti, je resno ogrožena tudi pravna država. K sreči naši uporabniki delovanje sodstva ocenjujejo bistveno bolje od splošne javnosti in na tem gradimo," je ob 10. slovesnosti ob dnevu pravosodja 4. novembra 2016 na Brdu pri Kranju dejal predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 1204 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(49) 48(431) 47(431) 46(406)
45(406) 45-46(45) 44(463) 44-45(44)
43(381) 43-44(43) 42(206) 42-43(42)
41(141) 41-42(41) 40(71) 40-41(40)
39(213) 39-40(39) 38(488) 38-39(38)
37(447) 37-38(37) 36(453) 36-37(36)
35(618) 35-36(35) 34(498) 33(496)
33-34(33) 32(164) 32-33(32) 31(111)
31-32(31) 30(91) 30-31(30) 29(105)
29-30(29) 28(507) 28-29(28) 27(537)
27-28(27) 26(555) 26-27(26) 25(333)
25-26(25) 24(326) 24-25(24) 23(621)
Več...

Leto objave

2016(1221) 2015(1521) 2014(1653) 2013(1714)
2012(1792) 2011(1881) 2010(1951) 2009(1972)
2008(1805) 2007(1720) 2006(1420) 2005(1033)
2004(910) 2003(1106) 2002(999) 2001(886)
2000(775) 1999(786) 1998(702) 1997(704)
1996(610) 1995(837) 1994(434) 1993(588)
1992(461) 1991(598)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž