IUS-INFO - Strokovna literatura
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Pravna praksa > 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV
 

Literatura

Stran 1 / 92
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2277)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Sodno varstvo v postopkih razrešitve

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/20181. člen 20 Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije je bil v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Nadzor v bančnem sektorju - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - prepoved izplačila obresti iz obrestnega kupona

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Banke in hranilnice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2018Izrek prenehanja kvalificiranih obveznosti banke nedvomno vpliva na obstoječa pravna razmerja, ki so se na podlagi akta javnopravnega organa spremenila brez soglasja upravičenca in na način, ki ni bil pogodbeno (pa tudi ne zakonsko) predviden ob nastanku razmerja. Vendar pa so pomisleki Vrhovnega državnega tožilstva o učinku Odredbe o posebnih ukrepih nadzora Banke Slovenije na zapadlost obrestnega kupona za odločitev v sporu neutemeljeni. Terjatev na plačilo obresti iz obrestnega kupona je namreč kljub obstoju in veljavnosti te Odredbe na presečni dan zapadla v plačilo, vendar pa je bilo na podlagi oblastnih aktov Banke Slovenije toženki, upoštevaje vsebino izdanih odločb in v skladu z drugim odstavkom 231. člena OZ, najprej prepovedano izplačilo terjatev tožnikom iz tega naslova. Odredba o posebnih ukrepih nadzora oziroma prepoved izplačila, ki je bila vsebina tega akta, je bila nato še pred prenehanjem njene veljavnosti konzumirana v (oblikovalni) Odločbi o izrednih ukrepih o prenehanju obveznosti iz naslova kvalificiranih obveznosti, vključno z obrestmi do izdaje odločbe. Ta ukrep je pomenil izredno, posebno obliko insolvenčnega postopka, katerega namen je bil preprečiti stečaj banke, vpliv insolvenčnih postopkov pa že po naravi stvari sega tudi na obseg poplačila (zapadlih) terjatev upnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Podlaga za delo družbenika v d.o.o.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.5.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 20-21/2018Podjetnik je lani odprl enoosebni d.o.o. in se zavaroval na zavarovalni podlagi 040. V aktu o ustanovitvi je registriral dejavnost nameščanja električnih napeljav in naprav. Zaposlenih delavcev nima. Od FURS-a je dobil kazen z utemeljitvijo, da lahko na zavarovalni podlagi 040 opravlja samo poslovodno funkcijo in da zato ne sme opravljati dejavnosti, ki jo ima registrirano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Nespremenjene obrestne mere ECB

Avtor ni naveden, 17.5.2018

Banka Slovenije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018Svet ECB je sklenil, da pusti obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma -0,40 odstotka. Svet pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB na sedanji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Novi Zakon o trgu finančnih instrumentov

mag. Žiga Kosi, 10.5.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Žiga Kosi, Pravna praksa, 18/2018Vlada RS je februarja letos Državnemu zboru RS v obravnavo predložila predlog novega Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki žal ni bil sprejet v tem sklicu Državnega zbora. Zakon v nekaj več kot 560 členih ureja trgovanje na kapitalskih trgih in je logično nadaljevanje svojega predhodnika, sedaj veljavnega Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). ZTFI je bil zaradi sprejetja številnih evropskih pravnih aktov vsebinsko tako degradiran, da ni bilo več smiselno nadalje krpati obstoječega zakona, prenos Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) v slovenski pravni red pa zahteva tako velike popravke zakona, da je bila priprava popolnoma novega zakona praktično edina izbira.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave

Cepec Jaka, Vrtačnik Larisa, 26.4.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jaka Cepec, Larisa Vrtačnik, Pravna praksa, 16-17/2018Namen članka je podrobnejša analiza tipičnega sklepa sodišča o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju PPP). Do vprašanja, kakšna je pravna narava sklepa o potrditvi PPP, se je pred kratkim opredelil vrhovni sodnik Seljak. Ta je v svojem članku poglobljeno predstavil primerjavo med vsebino in pravnimi posledicami sklepa o potrditvi prisilne poravnave ter sklepa o potrditvi PPP, analiziral pestrost možnih različnih položajev, v katerih se lahko znajdejo navadni upniki tako v redni kot v poenostavljeni prisilni poravnavi, in obravnaval obstoječo sodno prakso, ki se ukvarja s tem vprašanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Ali lahko prokurist opravlja kratkotrajno delo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.4.2018

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2018Upokojenec v podjetju s petimi zaposlenimi, katerega lastnik je njegov sin, opravlja funkcijo prokurista, in sicer na podlagi civilnopravne pogodbe o poslovodenju. Za dela, ki presegajo funkcijo prokurista, bi poleg pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojenca želel opravljati tudi kratkotrajno delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Aktualna problematika dejanskega koncerna

Sara Mernik, 29.3.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi II, Gospodarsko pravne zadeve

Sara Mernik, Pravna praksa, 12-13/2018Družba KPMG Slovenija je 8. marca 2018 v hotelu Slon organizirala konferenco Aktualna problematika dejanskega koncerna in poslovanja med koncernskimi družbami. Koncernsko pravo je per se predvsem varovalno pravo, saj je namenjeno varstvu odvisne družbe, njenih manjšinskih delničarjev in upnikov odvisne družbe. Vendar pa do določene mere dopušča škodljiva navodila obvladujoče družbe v škodo odvisne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Zavrnitev, ignoriranje ali tožba?

dr. Jože Mencinger, 22.3.2018

Banke in hranilnice

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 11/2018"Pogajanja" med slovensko vlado in Evropsko komisijo o prisilni prodaji NLB se vlečejo v neskončnost. Pogajanja so dejansko le iz tedna v teden ponavljajoči se krogi moledovanj slovenske vlade za odlaganje prisilne prodaje NLB. Zanjo se je skupaj s prodajo NKBM Slovenija obvezala leta 2013, to je v obdobju največje gospodarske krize.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Identifikacija z vozniškim dovoljenjem na banki

Matej Vošner, 22.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Pranje denarja

Matej Vošner, Pravna praksa, 11/2018Ali je dopustno ravnanje banke, ki v skladu z novim internim navodilom svojim komitentom pri dvigu gotovine s TRR s hranilno knjižico ne dovoljuje več identifikacije z vozniškim dovoljenjem, temveč je identifikacija možna le z osebno izkaznico oziroma potnim listom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Položaj ločitvenega upnika po potrjeni prisilni poravnavi nad dolžnikom

Vladimir Balažic, 15.3.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Vladimir Balažic, Pravna praksa, 10/2018Ustavno sodišče je dne 22. marca 2017 sprejelo odločbo, s katero je razveljavilo sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Višjega sodišča v Ljubljani, s katerima je bilo odločeno, da se zoper družbo T-2, d.o.o., začne stečajni postopek, in potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bil predlog za začetek stečajnega postopka zavrnjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Nekaj misli o Registru dejanskih lastnikov

Jelka Lugarič, 15.3.2018

Pranje denarja

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 10/2018Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) je v 44. členu določil, da AJPES vzpostavi, vzdržuje in upravlja register dejanskih lastnikov (RDL) z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranja terorizma. Določil je tudi, da poslovni subjekti v RDL vpišejo podatke o dejanskih lastnikih v 14 mesecih od uveljavitve zakona, to je do 19. januarja 2018, vpis pa se izvede prek spletnega portala AJPES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Prikrita oblika prepovedanega vračila vložka

Avtor ni naveden, 15.3.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2018V konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (drugi družbi), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja. Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Omejitev višine stroškov upravljanja računa krši gospodarsko pobudo

Avtor ni naveden, 8.3.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 9/20181. Prva in druga poved četrtega odstavka 48. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih se razveljavita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Oprostitev davka za opravljanje nepridobitne dejavnosti (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 8.3.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 9/2018Pojasnilo FURS, 1. izdaja, 1. marec 2018 Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) v 9. členu ureja pravico do oprostitve plačila davka za zavezance, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Plačevanja davka so oproščeni zavezanci,
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kriptovalute in blokovne verige - modni muhi ali novi internet?

dr. Matija Žgur, 22.2.2018

Monetarni predpisi

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 7-8/2018V četrtek, 15. februarja, je na PF Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza Kriptovalute in blokovne verige - modni muhi ali novi internet? Na izjemno dobro obiskanem dogodku je beseda tekla o tehnoloških, davčno-finančnih, regulatornih in drugih vidikih te aktualne tematike. Razpravo je povezoval prof. dr. Ciril Ribičič, organizirali pa sta jo Srebrna katedra Pravne fakultete in Študentska organizacija Pravne fakultete, ob pomoči Zveze društev pravnikov Slovenije in Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Študentje Pravne fakultete so zaradi kakovostne izvedbe dogodka izrazili interes za vnovično sodelovanje pri kateri podobni aktualni temi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Regulativa virtualnih valut in žetonov v nastajanju

Matej Tomažin, 22.2.2018

Monetarni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 7-8/2018Inovacija tehnologije veriženja podatkov postavlja posamezne kontinente oziroma države v prav posebno izhodišče, saj ne samo da države različno dojemajo to novo priložnost, tudi samo razumevanje je različno. Vseeno pa je ne glede na predznak razvid
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kreditna pogodba, vezana na švicarski frank, ni nična

dr. Eneja Drobež, 22.2.2018

Banke in hranilnice

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 7-8/2018Tožnica je občina, toženka pa banka, dejavna na področju financiranja oseb javnega prava. Pravdni stranki sta od leta 2002 v poslovnem razmerju. Konec junija 2007 sta imeli sklenjenih šest posojilnih pogodb v skupni vrednosti več kot 20 milijonov evrov, med njimi tudi posojilo št. 54 z dne 4. septembra 2002 s fiksno obrestno mero 4,40 odstotka oziroma spremenljivo obrestno mero, če euribor zraste nad 6 odstotkov. Od aprila 2007 sta se pogajali o prestrukturiranju kreditnega portfelja. Toženka je tožnici predstavila tri možnosti, med njimi financiranje v švicarskih frankih s fiksno nizko obrestno mero (digiswiss) in financiranje s še nižjo fiksno obrestno mero 3,99 odstotka, dokler referenčni tečaj CHF/EUR ne pade pod vrednost 1,43 (franka za en evro). Pod to vrednostjo pa bi bila v prvih 20 letih vračanja kredita določena spremenljiva obrestna mera, katere višina bi bila odvisna od gibanja menjalnega tečaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Avtor ni naveden, 25.1.2018

Obresti in obrestna mera

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018Ministrstvo za finance dvakrat letno objavi višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera Evropske centralne banke (ECB), povečana za osem odstotnih točk. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti, upoštevaje podatek ECB na dan 31. decembra 2017, znaša 8 odstotkov. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti bo objavljena tudi v Uradnem listu Republike Slovenije v začetku januarja 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS (podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 25.1.2018

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE, Monetarni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018Virtualne valute se ne štejejo za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS). Prav tako se virtualne valute ne štejejo za finančni instrument.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Novi poslovni modeli

Matej Tomažin, 18.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 2/2018Nenehno spreminjanje gospodarskega okolja in obilica inovacij spodbujata podjetja, da iščejo tiste smiselne spremembe, ki jim bodo ustvarile oziroma zagotovile konkurenčno prednost. Vodstva podjetij morajo razmišljati tako že v samih temeljih - to je pri poslovnih modelih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Pregon bančne kriminalitete

Toni Tovornik, 18.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 2/2018Specializirano državno tožilstvo ima polne roke dela z zadevami s področja bančne kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Nič

dr. Jože Mencinger, 11.1.2018

Monetarni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 1/2018Kaj je bitcoin? Virtualni denar, virtualna srečka, nov finančni produkt ali kaj drugega? Gre pravzaprav le za najbolj poznano kriptovaluto; v svetu naj bi jih bilo že več kot dva tisoč, nenehno nastajajo nove. Tudi različnih vrst denarja je v svetu veliko, prav tako različnih iger na srečo in različnih novih finančnih produktov. Skupno vsem kriptovalutam je, da je za njimi zapletena računalniška procedura, ki je običajnim ljudem nerazumljiva in naj bi takšna tudi dolgo ostala. Sicer pa delovanja marsičesa, kar neprestano uporabljamo, recimo delovanja elektronskih naprav, tudi ne razumemo. Še več, zdi se, da si boljši uporabnik novotarij, če o tem, kako delujejo, sploh ne premišljuješ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Prekinitev in nadaljevanje (ne)pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - avtomatizem ali presoja?

Jaka Pengov, 11.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jaka Pengov, Pravna praksa, 1/2018Pravne posledice začetka stečajnega postopka so materialnopravne in procesne. Nekatere procesne posledice so urejene v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), druge pretežno v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). V prispevku preučujem, kdaj (tj. v katerih vrstah zadev) in zakaj se, upoštevajoč spremembo po noveli ZPP-E, (ne)pravdni postopek, kadar se začne stečajni postopek nad pravdno stranko ali udeležencem postopka, prekine ter kdaj in zakaj se lahko nadaljuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - zadržanje zastaranja zaradi nepremagljivih ovir

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017Zmotno je stališče, da v času od izbrisa družbe do začetka stečaja nad pozneje najdenim premoženjem (vselej) obstajajo nepremagljive ovire, ki zadržujejo tek zastaralnega roka. Upnik, ki ve za premoženje izbrisane osebe, mora namreč v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika (6. člen OZ) predlagati začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da njegova terjatev ne bi zastarala
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 92 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(29) 48(30) 47(26) 46(25)
45(24) 45-46(10) 44(34) 44-45(2)
43(25) 43-44(2) 42(12) 42-43(8)
41(13) 41-42(18) 40(7) 40-41(13)
39(12) 39-40(16) 38(33) 38-39(6)
37(23) 37-38(2) 36(24) 36-37(13)
35(54) 35-36(2) 34(36) 33(24)
33-34(1) 32(16) 32-33(4) 31(4)
31-32(25) 30(3) 30-31(7) 29(9)
29-30(35) 28(25) 28-29(6) 27(31)
27-28(7) 26(31) 26-27(3) 25(42)
25-26(4) 24(33) 24-25(29) 23(42)
Več...

Leto objave

2018(24) 2017(63) 2016(60) 2015(61)
2014(74) 2013(70) 2012(78) 2011(103)
2010(72) 2009(108) 2008(112) 2007(157)
2006(138) 2005(78) 2004(72) 2003(75)
2002(70) 2001(79) 2000(71) 1999(85)
1998(108) 1997(109) 1996(88) 1995(84)
1994(35) 1993(62) 1992(61) 1991(80)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž